1. Ozaveščenost in vedenje moške populacije mladostnikov glede HPV (humani papilomavirus) : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede – smer Zdravstvena negaSanja Andrejč, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Humani papilomavirus (HPV) je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Okužba je pogosto asimptomatska, lahko pa vodi do resnih zapletov, vključno z rakom. Cepljenje, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, predstavlja učinkovito zaščito za deklice in dečke med 9. in 14. letom. Namen raziskave je bil preučiti ozaveščenost in vedenje mladostnikov moškega spola glede HPV. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop z nestandardiziranim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 84 dijakov iz treh srednjih šol. Podatki so bili analizirani s programom SPSS 30.0, pri čemer je bila meja statistične značilnosti p < 0,05. Rezultati: HPV je poznalo 92,9 % dijakov. Razlike v poznavanju med šolami niso bile statistično značilne. Pomembna razlika se je pokazala pri zaupanju v cepljenje (p = 0,010), ki je bilo višje pri dijakih z boljšim znanjem. Ugotovljena je bila tudi pozitivna povezava med zaupanjem v cepljenje, zaznano učinkovitostjo in podporo cepljenju fantov (r = 0,423– 0,516; p < 0,001). Vir informacij ni vplival na poznavanje HPV. Razprava: Ozaveščenost o HPV je med mladostniki razmeroma visoka, vendar so prisotne vrzeli, zlasti glede vpliva na moške. Na odločitve o cepljenju vplivajo zaupanje, podpora okolja in dostop do informacij. Rezultati poudarjajo pomen ciljno usmerjenega izobraževanja in javnozdravstvenih ukrepov.
Ključne besede: HPV, cepljenje, moški mladostniki, ozaveščenost, stališča, preventiva, javno zdravje, odločanje za cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2026; Ogledov: 196; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. Problematike Svetovne zdravstvene organizacije : magistrsko deloJan Biček, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) kot glavno institucijo na področju javnega zdravja in negativne vplivne dejavnike, ki ji otežujejo delo ter poslanstvo, in sicer omogočiti vsem ljudem na svetu čim boljše zdravje. Vloga SZO od njenega začetka do danes je neprecenljiva, saj je z globalnimi ukrepi rešila številna življenja tako pred nalezljivimi kot nenalezljivimi boleznimi. Organizacija je v svoji preteklosti dosegla pomembne uspehe, dandanes pa se sooča s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno učinkovitost in verodostojnost. Ti izzivi izhajajo iz zdravstvenih kriz, družbeno-političnih pritiskov, finančne nestabilnosti in zastarele pravne ureditve. Raziskava temelji na analizi domače in tuje literature, na uporabi zgodovinske metode za razumevanje razvoja SZO, deskriptivne metode za opis njenega delovanja, primerjalne metode za oceno različnih pristopov k reševanju kriz ter metode sinteze in komentarja za kritično vrednotenje obstoječih praks. Poseben poudarek je namenjen odzivu SZO na pandemijo COVIDA-19, ki je razkrila njene številne organizacijske pomanjkljivosti. Raziskava potrjuje, da ima SZO ključno vlogo pri oblikovanju zdravstvenih politik, vendar njeno delovanje omejujejo zdravstveni izzivi, kot so nepripravljenost na pandemije ali druge zdravstvene krize. Pomembni so tudi družbeno-politični vplivi, ki zmanjšujejo zaupanje javnosti in povzročajo politizacijo odločitev, ter finančna odvisnost od donatorjev, ki zmanjšuje neodvisnost organizacije, koncu koncev pa tudi pravne omejitve, saj SZO nima učinkovitih mehanizmov za sankcioniranje držav članic, ki ne upoštevajo njenih navodil. Ugotovitve kažejo, da je reforma SZO nujna. Predlagane izboljšave vključujejo organizacijske spremembe, povečanje finančne neodvisnosti z večjim deležem obveznih prispevkov, posodobitev pravnega okvira z možnostjo sankcioniranja držav, ki ne upoštevajo navodil, okrepitev komunikacije z javnostjo ter večjo vključenost civilne družbe v procese odločanja. Le s takšnimi spremembami bo SZO lahko ohranila svojo vlogo globalnega varuha zdravja in se učinkovitejše odzivala na sodobne zdravstvene izzive.
Ključne besede: Svetovna zdravstvena organizacija, SZO, javno zdravje, negativni dejavniki, reforma, zdravstvena dejavnost, zdravstvene politike, zdravstvena problematika
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Psi pomočniki kot podpora samostojnosti, zdravju in socialni participaciji oseb z invalidnostjoŠpela Mihevc, Nataša Ogrin Jurjevič, Simona Urbiha, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: invalidne osebe, podpora, psi pomočniki, delovna terapija, vključevanje, zdravje, dobro počutje, neodvisnost
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 5
Celotno besedilo (318,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Pomen ustrezne ustne higiene pri starejši populaciji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSabina Serec, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ustno zdravje pomembno vpliva na kakovost življenja starejših in je povezano z vsakodnevnimi funkcijami ter splošnim zdravjem, vendar je preventiva pogosto zapostavljena. Namen raziskave je bil opisati navade ustne higiene, zaznane težave in ozaveščenost starejših o pomenu le-te. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna, kvantitativna, presečna metoda. Podatki so bili zbrani z lastno oblikovanim spletnim vprašalnikom (18 vprašanj) pri 111 osebah, starih ≥ 65 let, in statistično obdelani v programu Excel. Rezultati: Analiza je pokazala, da si 75 % anketirancev zobe umiva dvakrat dnevno ali pogosteje. Zobno protezo uporablja 52 % udeležencev. Suha usta se pojavljajo občasno ali vsak dan pri 29 %, pri čemer je vpliv suhih ust na vsakodnevno življenje pri večini udeležencev ocenjen kot brez ali z rahlim vplivom (85 %). Pomen ustne higiene za splošno zdravje je kot pomemben ali zelo pomemben ocenilo 99 % anketirancev. Razprava: Rezultati kažejo na dobro ozaveščenost in ugodne navade, hkrati pa izpostavljajo potrebo po prilagojeni preventivi, rednem spremljanju in dodatni podpori ranljivejšim skupinam.
Ključne besede: ustna higiena, staranje, starejši, zdravje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Vloga socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja starejših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLeunora Zogaj, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju telesne aktivnosti med starejšimi odraslimi. Staranje je naravni proces, ki vključuje različne biološke, psihološke in socialne spremembe, pri čemer je telesna aktivnost ena od ključnih dejavnosti za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja starejših odraslih. Z namenom raziskati vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju gibanja v socialno varstvenem zavodu nas je zanimalo katere so najbolj izpostavljene značilnosti vloge socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja stanovalcev v domu starejših odraslih ter katere pristope in tehnike lahko uporabi socialni gerontolog za motiviranje. Empirični del raziskave je temeljil na 30-dnevnem opazovanju dela socialne gerontologinje v socialno varstvenem zavodu. Rezultati so pokazali, da socialni gerontolog igra osrednjo vlogo pri motiviranju starejših odraslih k telesni aktivnosti prek uporabe pozitivne komunikacije, prilagajanja vadbenih programov posameznikom in organizacije različnih skupinskih dejavnosti. Pomembna ugotovitev je tudi, da prilagajanje aktivnosti zdravstvenem stanju posameznikov bistveno prispeva k večji vključenosti stanovalcev. Socialna gerontologinja je uporabljala individualizirane pristope, prilagajala gibanje fizičnim zmožnostim in spodbujala socialne interakcije med stanovalci, kar je pozitivno vplivalo na njihovo splošno počutje in zadovoljstvo.
Ključne besede: zdravje, gibanje, aktivnost, gerontologija, socialna gerontologija
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. Pomen vaj za samozdravljenje telesa na telesno in duševno zdravje starejših odraslih v dnevnem centru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTjaša Cehnar, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: V starosti se pogosto pojavljajo telesne in duševne spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo posebne alternativne tehnike za posameznikovo blaginjo. Ena od takšnih so, kot oblika celostne podpore zdravju, vaje za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Namen raziskave je bil proučiti njihov vpliv na telesno aktivnost, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja udeleženk dnevnega centra aktivnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval vprašanja odprtega tipa. V raziskavo so bile vključene udeleženke dnevnega centra aktivnosti, ki se udeležujejo vaj za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Vzorec je bil neslučajnostno namenski. Zbrani podatki pa so bili obdelani in interpretirani na podlagi odprtega kodiranja. Rezultati: Rezultati kažejo, da imajo vaje pozitiven vpliv na telesno aktivnost, saj udeleženke poročajo o večji gibljivosti in motivaciji za gibanje. Prav tako so zaznale izboljšanje telesnega počutja, zmanjšanje bolečin in večjo energijo. Na področju duševnega zdravja so izpostavile zmanjšanje stresa, večjo sproščenost in boljše razpoloženje. Pomemben vpliv pa ima tudi socialna komponenta vadbe. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa k zdravju, ki povezuje telesno, duševno in socialno dimenzijo. Vaje predstavljajo učinkovito podporo aktivnemu staranju, vendar bi bilo smiselno njihovo dostopnost razširiti tudi na ruralna okolja in spodbuditi vključenost moške populacije.
Ključne besede: staranje, telesna aktivnost, duševno zdravje, kakovost življenja, dnevni center aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,90 MB) |
9. Zaznavanje kakovosti pitne vode različnih družbenih skupin kot javnozdravstveni izziv : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeSebastjana Klepec Hlebič, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Dostop do varne in kakovostne pitne vode je temeljna človekova pravica in ključen dejavnik javnega zdravja. Poleg dejanske kakovosti pitne vode je pomembna tudi zaznava uporabnikov, saj lahko razkorak med zaznano in dejansko kakovostjo vodi do tveganih vedenj uporabnikov pitne vode. Namen magistrskega dela je preučiti zaznavanje kakovosti pitne vode med uporabniki na obravnavanem območju, ga primerjati z dejansko kakovostjo pitne vode ter oceniti obveščenost uporabnikov in njihovo oceno javnega zdravja. Metode: Pri pripravi teoretičnega dela raziskave smo uporabili deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature, pri pripravi empiričnega dela raziskave pa smo uporabili kvantitativen pristop. Izvedli smo presečno in retrospektivno raziskavo z anketiranjem. V raziskavo so bili vključeni 204 anketiranci iz izbranih 16 občin Podravske in Pomurske zdravstvene regije. Podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih statistično analizirali s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Zaznavanje kakovosti pitne vode je pri anketirancih pozitivno in dobro usklajeno z dejansko kakovostjo pitne vode. Anketiranci obveščenost o kakovosti pitne vode, javno zdravje v Sloveniji in javno zdravje v občini, kjer živijo, ocenjujejo kot dobro, svoje zdravstveno stanje pa ocenjujejo bolje, in sicer prav dobro. Razprava: Merjenje zaznave kakovosti pitne vode omogoča vpogled v uporabnikovo zaznavanje in dojemanje tveganja. Ključni deležniki morajo v luči skrbi za dobro javno zdravje pozornost nameniti tudi subjektivnemu zaznavanju kakovosti pitne vode v primerjavi z dejanskim stanjem kakovosti pitne vode. Tako krepimo zaupanje v kakovost pitne vode kot ključnega dejavnika javnega zdravja na ravni posameznika, skupin, skupnosti in družbe.
Ključne besede: kakovost pitne vode, zaznavanje kakovosti, pitna voda, javno zdravje, zaznavanje tveganja
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 364; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Zagotavljanje kakovosti poporodne obravnave žensk z integracijo vsebin za spolno zdravjeBarbara Matoh, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Poporodno obdobje spremljajo številne telesne, psihološke in socialne spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na spolno zdravje žensk. Kljub temu je spolno zdravje v poporodni obravnavi pogosto premalo sistematično vključeno. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kako kakovost poporodne obravnave, dostopnost informacij in svetovanje o spolnem zdravju vplivajo na spolno funkcijo žensk po porodu, ter preučiti vpliv načina poroda, porodnih poškodb presredka, partnerske podpore, starosti in indeksa telesne mase.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 709 žensk, ki so rodile v zadnjih dveh letih v Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Spolna funkcija je bila ocenjena z lestvico FSFI. Za analizo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, hi-kvadrat test in Mann-Whitneyjev U-test.
Rezultati: Rezultati kažejo, da sta kakovostnejša poporodna obravnava ter boljša informiranost o spolnem zdravju po porodu povezani z ugodnejšo spolno funkcijo žensk po porodu. Pomembno vlogo pri tem ima tudi partnerska podpora. Vaginalni porod je bil v primerjavi s carskim rezom povezan z večjo pojavnostjo disparevnije. Anketiranke so med najpogostejšimi spolnimi težavami po porodu navajale zmanjšano spolno željo, suhost nožnice, nelagodje med spolnim odnosom in disparevnijo. Statistično značilnih razlik glede poškodb presredka in indeksa telesne mase nismo ugotovili, starost pa je bila šibko negativno povezana s spolno funkcijo.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je spolno zdravje pomemben del celostnega poporodnega okrevanja. Kakovostna poporodna obravnava, dostopnost informacij in partnerska podpora lahko prispevajo k boljšemu spolnemu zdravju žensk po porodu. Ugotovitve poudarjajo potrebo po bolj sistematični vključitvi vsebin spolnega zdravja v poporodno obravnavo.
Ključne besede: poporodno obdobje, spolno zdravje, spolna funkcija, FSFI, kakovost poporodne obravnave
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 299; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,52 MB) |
