1. Vloga fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših –pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJasmin Elkaz, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) sodijo med najpogostejše in najzahtevnejše poškodbe kolenskega sklepa v športu, pri čemer so nogometaši zaradi visokih biomehanskih obremenitev še posebej izpostavljeni tveganju za rupturo. Poškodba pomembno vpliva na funkcionalno sposobnost kolena, kakovost življenja in na možnost nadaljevanja športne kariere. Čeprav operativno zdravljenje omogoča obnovo mehanske stabilnosti kolena, uspešna vrnitev v šport zahteva kakovostno in strokovno vodeno fizioterapevtsko rehabilitacijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti vlogo fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših ter ovrednotiti njen vpliv na funkcionalno okrevanje in vračanje v šport. Metoda: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect, PEDro, Cobiss in Google Učenjak. Literatura je bila izbrana na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril, celoten postopek pa je bil prikazan z metodologijo Prisma. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih raziskav. Rezultati kažejo, da strukturirana, kriterijsko vodena in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava pomembno izboljšuje mišično moč, stabilnost kolena, nevromišično kontrolo, zmanjšuje pa tveganje za ponovne poškodbe. Poseben pomen imajo športno specifični rehabilitacijski programi in postopna vrnitev v obremenitve. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da fizioterapija predstavlja ključen element rehabilitacije po operativnem zdravljenju ACL pri nogometaših. Uspešnost vračanja v šport je odvisna od individualno prilagojenih rehabilitacijskih programov, upoštevanja psiholoških dejavnikov in od uporabe objektivnih meril napredovanja. Celostno vodena fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k varni, učinkoviti in k dolgoročno stabilni vrnitvi nogometašev v tekmovalni proces.
Ključne besede: sprednja križna vez, fizioterapija, rehabilitacija, nogometaši, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 153; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Sindrom iliotibialnega trakta – vloga fizioterapije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKatarina Knol, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom iliotibialnega trakta je pogosta preobremenitvena poškodba rekreativnih in profesionalnih mladih tekačev. Zanjo je značilna bolečina na lateralni strani kolena, ki nastane ob dolgotrajnem ponavljajočem se gibanju. Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zmanjšanju bolečine, povečanju mišične moči in izboljšanju funkcionalnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovno znanstvene literature raziskati vlogo fizioterapije pri sindromu iliotibialnega trakta. Metode dela: Uporabljene so bile metode kompilacije, deskripcije, analize, komparacije in sinteze, literatura pa je bila zbrana v podatkovnih bazah PEDro, PubMed SCOPUS in GoogleScholar. Viri so morali izpolnjevati vse zastavljene kriterije vključitve in so bili ocenjeni po lestvici PEDro. Rezultati: Trinajst raziskav je ustrezalo merilom in bilo vključenih v empirični del diplomske naloge, skupaj 550 preiskovancev. Avtorji teh raziskav so preučevali učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. Najpogosteje navedeni učinki so bili zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti. Razprava: Za najučinkovitejše oblike zdravljenja so se izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualne terapije oziroma miofascialne sprostitve s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic okoli kolčnega sklepa. Radialna udarna valovna terapija je v vključenih raziskavah zmanjšala bolečino za približno 75–90 %, kombinacija manualnih tehnik in vadbe za 60–78 %, progresivni programi terapevtskih vaj, usmerjenih v krepitev abduktorjev kolka pa za 60–70 %. Zaključek: Pregled literature potrjuje pomembno vlogo fizioterapije pri obravnavi sindroma iliotibialnega trakta, pri čemer so se kot najučinkovitejše izkazale radialna udarna valovna terapija, kombinacija manualnih tehnik s terapevtskimi vajami ter progresivni programi krepitve mišic kolčnega obroča.
Ključne besede: sindrom iliotibialnega trakta, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 137; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Bolnišnično zdravljenje bolnika po oživljanju v zunajbolnišničnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEneja Prapertnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj (ang. OHCA - out-of-hospital cardiac arrest) je pogost in življenjsko ogrožajoč dogodek z visoko smrtnostjo. Pravočasno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in zgodnja defibrilacija pomembno vplivata na preživetje. Po povrnitvi spontanega krvnega obtoka je ključna nadaljnja bolnišnična obravnava, usmerjena v prepoznavanje vzroka, stabilizacijo bolnika ter intenzivno zdravljenje in spremljanje. Metode: V diplomskem delu sta uporabljeni deskriptivna in kvalitativna raziskovalna metoda. Temelji na pregledu, analizi in primerjavi domače ter tuje strokovne literature. Zbiranje podatkov poteka s sistematičnim pregledom literature, predstavljenim s PRISMA diagramom. Rezultati: Analiza literature kaže, da je uspešnost bolnišničnega zdravljenja po zunajbolnišničnem srčnem zastoju, povezana z zgodnjo standardizirano obravnavo, ciljno uravnavano temperaturo, hemodinamsko stabilizacijo ter natančno nevrološko prognozo. Pogosti so infekcijski zapleti, ki podaljšajo zdravljenje. Prognostična orodja, biomarkerji, elektroencefalografija (EEG) in napredni diagnostični ter terapevtski pristopi izboljšujejo odločanje in izid zdravljenja. Razprava: Bolnišnično zdravljenje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju je kompleksen in večstopenjski proces. Ključni so zgodnja standardizirana obravnava, standardizacija vitalnih funkcij, ciljno uravnavana telesna temperatura ter večmodelna nevrološka prognoza. Neenotna klinična praksa in pogosti zapleti, zlasti okužbe, pomembno vplivajo na izid, zato so organiziranost, protokoli in multidisciplinarni pristop bistveni za izboljšanje preživetja in nevrološkega izida.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, bolnišnično zdravljenje, ukrepi, nevrološka prognoza, zapleti
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fizioterapevtska obravnava po izpahu pogačice - pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBlaž Karba, 2026, diplomsko delo Opis: Izpah pogačice sodi med pogostejše poškodbe kolenskega sklepa in lahko ob neustreznem zdravljenju vodi do kronične nestabilnosti, bolečin ter zmanjšane funkcionalnosti sklepa. Namen diplomskega dela je bil raziskati potek fizioterapevtske rehabilitacije po izpahu pogačice ter primerjati učinkovitost konzervativnega in operativnega pristopa zdravljenja. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri fizioterapevtski postopki se najpogosteje uporabljajo ter kateri med njimi dejansko najbolj pripomorejo k ponovni vzpostavitvi stabilnega in funkcionalnega kolena. S pregledom strokovne literature je bilo ugotovljeno, da je fizioterapija ključna v obeh oblikah zdravljenja, saj prispeva k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti in moči mišic ter preprečevanju ponovnih izpahov. Učinkovit rehabilitacijski program vključuje postopno obremenjevanje, vaje za krepitev kvadricepsa, propriocepcijo, raztezanje in funkcionalni trening. Kljub številnim raziskavam še vedno ni enotnih smernic, ki bi določale optimalen potek rehabilitacije, zato je potreben individualno prilagojen pristop, ki upošteva bolnikove značilnosti in vrsto izvedenega posega. Diplomsko delo tako prispeva k boljšemu razumevanju sodobnih pristopov fizioterapije po izpahu pogačice in poudarja pomen celostne, strokovno vodene rehabilitacije za dolgoročno stabilnost kolenskega sklepa.
Ključne besede: izpah pogačice, rehabilitacija, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave po rupturi Ahilove tetiveAneja Beganović, 2026, diplomsko delo Opis: Ruptura ahilove tetive je lahko posledica degeneracijskih ali degenerativnih sprememb. Do poškodbe ahilove tetive najpogosteje pride pri športih, kot so košarka, nogomet in igre z loparji zaradi prekomerne plantarne fleksije ali neposrednega udarca. Poškodbi so bolj izpostavljeni moški kot ženske. Diagnozo postavimo z anamnezo, specifičnimi testi, kot so Thomposonov test, Matlejev test, O'Brienov igelni test in Copelandov test s sfigmomanometrom, in na podlagi slikovne diagnostike ultrazvoka ali magnetne resonance. Za zdravljenje ruptur ahilove tetive obstajata konservativna in operativna metoda. Ključna pri obeh vrstah zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Kot učinkovita izbira zdravljenja po konservativnem ali operativnem zdravljenju se je izkazala zgodnja funkcionalna rehabilitacija. Operativno zdravljenje je bolj primerno za mlajšo aktivno populacijo, medtem ko je konservativno zdravljenje bolj priporočljivo za starejše paciente, ki se zdravijo za sladkorno boleznijo ali perifernimi obolenji. Raziskave so pokazale, da pacienti s poškodbo rupture, ki obsega več kot 50 odstotkov avulzije AT ter diagnozo, postavljeno po več kot dveh dneh od poškodbe, niso primerni za konservativno zdravljenje. Ključno vlogo za uspešnost zdravljenja pripisujemo fizioterapevtski obravnavi in pomenu zgodnje funkcionalne rehabilitacije, ki vključujejo različne fizioterapevtske metode in tehnike, kot so masaža, raztezanje, propriocepcija, elektrostimulacija, krioterapija, vodna terapija, mobilizacija sklepov, samomobilizacija gležnja, koordinacija, proprioceptivna živčno-mišična facilitacija, živčno-mišične vaje in nočna opornica, ultrazvok, interferenčni tokovi z ledom, akupunktura, visokointenzivna laserska terapija, individualno zasnovan program funkcionalnih vaj, vaje za povečanje obsega gibljivosti, krepitev in ravnotežje. Prihodnje raziskave, ki bi opisovale longitudinalno uspešnost posameznih metod in tehnik, bi lahko še dodatno prispevale k uspešnejši vrnitvi posameznikov v vsakodnevne in športne aktivnosti.
Ključne besede: Ahilova tetiva, ruptura ahilove tetive, rehabilitacija, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 298; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju rizartroze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaGrega Skopec, 2025, diplomsko delo Opis: Rizartroza (RA) je degenerativna sprememba trapeziometakarpalnega (TMC) sklepa palca, ki povzroča bolečino, zmanjšano gibljivost in moteno funkcijo roke. Ti simptomi pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje bolnikov, kar poudarja potrebo po učinkovitih terapevtskih pristopih. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed konservativnih pristopov fizioterapije, ki se pogosto uporablja pri obravnavi degenerativnih sprememb. Namen diplomskega dela je bil predstaviti anatomske in patofiziološke značilnosti RA, pregledati konservativne in operativne možnosti zdravljenja ter posebej oceniti učinkovitost MT na podlagi dostopnih raziskav. V analizo je bilo vključenih pet raziskav, od tega štiri randomizirane kontrolirane študije in ena pilotna. Preiskovanci so bili večinoma ženskega spola, starejši od 65 let, z napredovalo obliko bolezni (III.–IV. stopnja po Eaton-Littler-Burtonu). MT je obsegala mobilizacijo TMC sklepa in nevrodinamske tehnike, časovni razpon intervencij pa je bil od dva do štiri tedne. Raziskave so spremljale učinke MT na bolečino, prag bolečine ob pritisku (PPT), moč pincetnega in tripod prijema ter moč stiska roke. Rezultati so pokazali kratkoročno zmanjšanje bolečine in povečanje PPT, učinki na moč pincetnega prijema, tripod prijema in roke pa so bili manj enotni. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da je MT varna in učinkovita komplementarna metoda pri obravnavi RA, saj kratkoročno zmanjšuje bolečino, vendar so za določitev optimalnih protokolov potrebne nadaljnje raziskave z večjimi in bolj raznolikimi vzorci ter dolgoročnejšim spremljanjem učinkov.
Ključne besede: rizartroza, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, trapeziometakarpalni sklep
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 262; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prvi travmatski izpah ramenskega sklepa: retrospektivna študija : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaKlemen Kastelec, 2025, diplomsko delo Opis: Glenohumeralni (GH) oziroma ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep človeškega telesa. Anatomija sklepa omogoča velik obseg gibanja, vendar hkrati povečuje tveganje za izpah in razvoj nestabilnosti. Ramenski sklep je namreč najpogosteje izpahnjen sklep človeškega telesa, pri čemer sprednji izpah ramenskega sklepa (SIRS) predstavlja večino izpahov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv starosti ob prvem travmatskem SIRS na vrsto poškodb anatomskih struktur ter tveganje za ponovni izpah. Preučili smo tudi čas imobilizacije ter priporočeno gibanje med in po imobilizaciji. Metodologija: V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo predstavili dosedanja spoznanja o SIRS. V empiričnem delu smo izvedli retrospektivno kvantitativno študijo. Podatke smo pridobili iz zdravniške dokumentacije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vzorec je zajemal 78 bolnikov, ki so leta 2023 doživeli prvi travmatski SIRS. Rezultati: Poškodbe rotatorne manšete so značilne pri starejših bolnikih (> 40 let). Z vidika kostnih poškodb je bila Hill-Sachs lezija pogostejša med mlajšimi bolniki (≤ 40 let), zlom velikega tuberkla pa med starejšimi (> 40 let). Vpliv starosti na pojavnost ponovnega izpaha nismo ugotovili. Z vidika konzervativne obravnave smo zabeležili, da je imobilizacija v večini primerov trajala 3 tedne ali manj. Med imobilizacijo je bilo indicirano gibanje distalnih sklepov poškodovanega uda, gibanje GH sklepa pa v večini primerov po zaključku imobilizacije. Razprava: Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da ima starost pomemben vpliv na vrsto poškodb pri prvem travmatskem SIRS. Konzervativna obravnava sledi sodobnim smernicam krajše imobilizacije. Indicirano gibanje v zgodnji fazi rehabilitacije je izvedeno znotraj varnega obsega gibanja in položajev, ki ne zmanjšujejo stabilnosti in ne obremenjujejo poškodovanih struktur.
Ključne besede: SIRS, poškodba, nestabilnost, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 314; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Zdravstvena nega pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascedentne aorteLidija Popović, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Marfanov sindrom je avtosomno dominantna bolezen vezivnega tkiva, pri kateri so najnevarnejši zapleti povezani s progresivno dilatacijo in disekcijo ascendentne aorte. Zdravljenje pogosto vključuje profilaktično ali urgentno kirurško zamenjavo aortnega korena/ascendentne aorte (ohranitvene tehnike zaklopke, Bentall), dolgoročni izidi pa so odvisni od vseživljenjskega spremljanja celotne aorte. Ključni del zdravstvene obravnave je pooperativna zdravstvena nega: nadzor hemodinamike (ciljno znižan arterijski tlak), preprečevanje respiratornih zapletov, skrb za kirurško rano in drenaže, učinkovito lajšanje bolečine, varna mobilizacija ter strukturirano izobraževanje pacienta in družine o zdravilih, omejitvah telesne aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov. Pomemben je tudi psihološki vidik, saj pacienti – zlasti mlajši – pogosto doživljajo anksioznost in obremenjenost zaradi kronične narave bolezni in možnih reintervencij. Namen diplomske naloge je predstaviti značilnosti Marfanovega sindroma in opredeliti ključne elemente pooperativne zdravstvene nege pacienta po operaciji ascendentne aorte. Poudarek je na hemodinamskem nadzoru, preprečevanju respiratornih in infekcijskih zapletov, varni mobilizaciji, lajšanju bolečin ter izobraževanju pacienta in njegove družine o zdravilih, omejitvah telesnih aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov, ki skupaj pomembno prispevajo k dolgoročni varnosti in kakovosti življenja pacientov.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Vključene so bile baze PubMed, ScienceDirect, SpringerLink, CINAHL in Google Učenjak. Merila vključitve: objave 2015–2025, prost dostop do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku in ključne besede »(po)operativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Marfan(ov) sindrom«, »ascendentna aorta«, »kirurško zdravljenje«. Uporabljeni so bili Boolovi operatorji AND/OR. Iskanje in analiza sta bila izvedena septembra 2025. V končno sintezo je bilo iz skupnega nabora zadetkov vključenih 17 enot literature; proces selekcije je prikazan s PRIZMA diagramom.
Rezultati: Analiza izbrane literature kaže, da so najtrdnejši napovedniki varnega izida po operaciji stroga kontrola sistoličnega tlaka in srčne frekvence, dosledno jemanje ß-blokatorja/ARB in redno slikovno spremljanje celotne aorte. Najpogostejši zgodnji zapleti so respiratorni (atelektaze, pljučnica) in krvavitve, pozni pa distalne disekcije/anevrizme, kar zahteva protokolarno spremljanje. Ohranitvene tehnike aortne zaklopke (reimplantacija) dosegajo ugodno dolgoročno funkcijo zaklopke, Bentallova operacija ostaja standard pri določenih indikacijah. Vloga medicinske sestre je ključna pri kontinuiranem nadzoru vitalnih funkcij, interpretaciji subtilnih kliničnih sprememb, aseptični negi rane, varni mobilizaciji, dihalni rehabilitaciji in izobraževanju. Strukturirana zdravstvena vzgoja in psihološka podpora dokazano izboljšujeta adherentnost, zmanjšujeta strah in dvigujeta kakovost življenja.
Razprava: Učinkovita pooperativna obravnava pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascendentne aorte je izrazito multidisciplinarna, pri čemer je medicinska sestra osrednja koordinatorica varnosti in kontinuitete oskrbe. Natančno spremljanje zgodnjih znakov hemodinamske/respiratorne deterioracije, dosledna analgezija in skrb za rano, skupaj z jasnimi protokoli izobraževanja o življenjskem slogu (aerobna, ne izometrična aktivnost), so temelj zmanjševanja ponovnih zapletov. Kakovost življenja je tesno povezana z zgodnjim prepoznavanjem psiholoških potreb in sistematično podporo.
Ključne besede: Marfanov sindrom, ascendentna aorta, kirurško zdravljenje, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 763; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,47 MB) |
9. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 525; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju osteoartroze kolka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPatrik Čujec, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoartroza (OA) kolka je ena najpogostejših oblik degenerativne sklepne bolezni in pomemben vzrok za bolečino, zmanjšano gibljivost ter funkcionalne omejitve pri odrasli populaciji. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed temeljnih pristopov fizioterapije in se pogosto uporablja pri zdravljenju nevro-mišično-skeletnih motenj. Kljub široki uporabi pa učinkovitost MT ni najbolj znana pri OA kolka. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ovrednotiti učinkovitost različnih tehnik MT pri zdravljenju OA kolka. Pri sistematičnem pregledu literature smo pregledali, analizirali in ovrednotili različne metode in tehnike MT ter ocenili njihov vpliv na zdravljenje OA kolka. Pri pregledu smo uporabili le randomizirane kontrolirane študije (RCT) in kvazi-RCT. Ugotovili smo, da imajo različne tehnike MT pozitivne učinke na bolečino, obseg gibljivosti (ROM), funkcionalno mobilnost in funkcionalne indekse. Rezultati študij večinoma potrjujejo le kratkoročne pozitivne učinke do nekaj tednov po intervenciji (2–4 tedne). Dolgotrajnejši učinek (3 mesece po intervenciji) je bil potrjen izključno pri mobilizaciji z gibanjem (MWM) v kombinaciji s samomobilizacijo. V prihodnosti bi za vrednotenje vpliva MT potrebovali več študij, ki bi preverjale več različnih intervencijskih protokolov ter spremljale učinek tudi več kot 6 mesecev po zaključku intervencij.
Ključne besede: osteoartroza kolka, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 536; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
