Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je stanje, pri katerem kosti sčasoma izgubijo gostoto in postanejo šibkejše in krhke. To poveča tveganje za zlome kosti, tudi pri manjših obremenitvah ali vsakodnevnih dejavnostih. Namen: Namen diplomske naloge je bil na podlagi analize literature preučiti najpogosteje uporabljene fizioterapevtske metode in tehnike pri obravnavi osteoporoze pri starejših ženskah ter oceniti njihovo učinkovitost. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu vadbenih programov na ravnotežje in pogostost padcev. Metode: S pomočjo podatkovnih baz ProQuest, ScienceDirect, Scopus, PEDro, PubMed in Google Scholar smo iskali ustrezno strokovno literaturo, objavljeno med letoma 2015 in 2025, ki je ustrezala prej določenim vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativno analizo. Rezultati: V končno obdelavo smo vključili dvanajst raziskav, ki so ustrezale vsem kriterijem in jih podrobno pregledali, predstavili ključne podatke in med seboj primerjali. V skupni vzorec našega pregleda je bilo vključenih 863 žensk med 50. in 80. letom starosti z diagnosticirano osteopenijo ali osteoporozo. Analiza raziskav je pokazala, da se pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze starejših žensk uporabljajo različne fizioterapevtske metode in tehnike; kot učinkoviti izstopata vadba proti uporu in vadba za ravnotežje. Razprava: Najpogosteje uporabljeni pristopi so multimodalni programi, ki vključujejo vadbo proti uporu in funkcionalni trening. Ti pristopi izboljšujejo kostno mineralno gostoto za približno 1 do 3 % letno, mišično moč do 40 % in funkcionalno zmogljivost, kar se odraža v hitrejšem vstajanju, merjeno s testom vstani in pojdi, ter boljši mobilnosti. Pomemben je tudi trening za ravnotežje, ki dokazano zmanjšuje tveganje za padce.
Ključne besede: fizioterapija, osteoporoza, zdravljenje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v hrbtenici je najpogosteje razširjena vrsta bolečine med populacijo. V manjšem odstotku primerov je razlog za to hernija diska. Vzroki za hernijo so: degenerativne spremembe, nenadni ali nepravilni gibi, akutne poškodbe, premikanje težkih bremen, neprestano sedenje itd. Zdravljenje poteka s protibolečinsko in/ali protivnetno terapijo, počitkom, fizioterapijo in tudi z operacijo, kateri sledi rehabilitacija. Za zagotavljanje primerne zdravstvene nege pacienta s hernijo Callista Roy v svojem teoretičnem modelu poudarja, da je človek večdimenzionalno bitje, ki iz svojega notranjega in zunanjega okolja prejema dražljaje, ki vplivajo na njegovo počutje, vedenje in zdravstveno nego. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana sestra, ki dražljaje prepozna, jih poskuša usmerjati ter pripravi in izvaja individualen načrt zdravstvene nege, da bi pacient dosegel cilj zdravljenja hernije diska. Namen raziskave je proučiti uporabnost teoretičnega modela Calliste Roy pri adaptaciji pacienta s hernijo diska. Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Izbrani instrument za zbiranje podatkov je bil strukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval paciente, ki so se ali se še vedno vodijo v nevrološki ambulanti zaradi hernije diska. Intervjuje smo izvedli z 10 osebami, ki smo jih razdelili v dve skupini: paciente s hernijo diska (pet oseb) in zdravstvene delavce (pet oseb). Intervjuji so bili izvedeni v obdobju od februarja do aprila 2026. Rezultati: Pacienti s hernijo diska so sprva podvrženi medikamentni terapiji, počitku in fizioterapiji. V primeru, da navedeno nima učinka, se na podlagi preiskav in testov odločimo za operacijo. Ne glede na vrsto zdravljenja, pacienti ostajajo previdni pri obsegu in načinu gibanja, zaradi strahu, da ne pride do ponovitve hernije. Medicinske sestre pravijo, da sta največja izziva pri delu s pacienti s hernijo diska obvladovanje bolečine in motivacija pacienta. Medicinske sestre poznajo in v določeni obliki tudi uporabljajo teoretični model Roy pri svojem delu na nevrološkem oddelku. Razprava: Diplomirane medicinske sestre kot največja izziva pri obravnavi in negi pacienta s hernijo prepoznavajo obvladovanje bolečine in motivacijo pacienta. Pri svojem delu uporabljajo načela in koncepte teoretičnega modela Roy, čeprav ne navajajo, da bi sledile predpisanim šestim korakom, ki jih navaja model.
Ključne besede: hernija diska, zdravljenje hernije diska, rehabilitacija hernije diska, model Calliste Roy
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo enega vodilnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in po svetu. Kljub napredku medicine ostaja njihova razširjenost velika. Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo nezdrav življenjski slog, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, stres in dednost. Značilni simptomi, kot so bolečina v prsnem košu, težko dihanje ali omotica, pogosto ostanejo spregledani ali napačno razumljeni. Ozaveščenost o dejavnikih tveganja lahko pomaga pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni in lajšanju le-teh. Eno ključnih vlog pri obravnavi teh bolezni imajo zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. S pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika (1KA) smo med prebivalci občine Šalovci zbrali podatke o njihovi ozaveščenosti glede srčno-žilnih bolezni, dejavnikov tveganja, simptomov in preventivnih ukrepov. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z naključnim vzorčenjem, smo analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: V anketi, ki je zajela 100 prebivalcev, je 85 % anketirancev prepoznalo vsaj tri simptome srčno-žilnih bolezni, kar kaže na osnovno raven ozaveščenosti. Več kot polovica pozna glavne dejavnike tveganja, a zdravstvene delavce kot vir informacij navaja le manjši delež. Kljub prepoznavanju pomembnosti preventive večina ne spremlja redno krvnega tlaka ali holesterola. Več kot 50 % anketiranih podpira dodatna izobraževanja o srčno-žilnih boleznih. Diskusija: Raziskava potrjuje osnovno informiranost prebivalcev o srčno-žilnih boleznih, vendar opozarja na pomanjkanje praktičnega ukrepanja in nizko vključenost zdravstvenega osebja v preventivo. Povečanje dostopnosti informacij in večja vloga medicinskih sester bi lahko izboljšala preventivne navade prebivalcev. Ključna je kombinacija izobraževanja, svetovanja in preventivnega delovanja.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, simptomi, dejavniki tveganja, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Izhodišča: Enterokoki so del normalne črevesne mikrobiote, vendar v bolnišničnem okolju pogosto povzročajo okužbe, zlasti pri pacientih s pridruženimi boleznimi in oslabljenim imunskim sistemom. Proti vankomicinu odporni enterokoki (VRE) zaradi visoke stopnje odpornosti, omejenih možnosti zdravljenja in sposobnosti širjenja predstavljajo pomemben klinični in javnozdravstveni izziv. Namen raziskave je bil proučiti problematiko okužb z VRE v bolnišničnem okolju. Metoda: Izvedli smo sistematični pregled domače in tuje literature, objavljene med letoma 2016 in 2025. Vire smo po izločitvenih kriterijih pridobili v bazah PubMed, SpringerLink, Cobiss in Google Učenjak. Uporabili smo naslednje ključne besede: proti vankomicinu odporni enterokoki, VRE okužbe, mehanizmi odpornosti na vankomicin, zdravljenje VRE okužb in epidemiologija VRE, pri čemer smo za zoževanje zadetkov uporabili Boolov operator AND. V analizo smo vključili 12 znanstvenih člankov v polnem besedilu. Podatke smo obdelali s tehniko kodiranja ter oblikovali naslednje vsebinske kategorije: razširjenost VRE, mehanizmi odpornosti, dejavniki tveganja, klinična slika, diagnostika, izolacijski ukrepi in zdravljenje, kar je omogočilo sistematičen pregled obravnavane problematike. Rezultati: Naša raziskava potrjuje, da se okužbe z VRE najhitreje širijo s stikom, predvsem preko rok zdravstvenega osebja ter preko onesnaženih površin in medicinske opreme v bolnišnici. Med najbolj pogoste dejavnike tveganja sodijo daljše bivanje v bolnišnici, zdravljenje z antibiotiki, invazivni posegi, prisotnost katetrov ter oslabljen imunski sistem. Za preprečevanje širjenja VRE so ključni dosledna higiena rok, kontaktna izolacija, uporaba zaščitne opreme, redno čiščenje in razkuževanje okolja ter nadzorovana uporaba antibiotikov. Redno presejalno testiranje pacientov omogoča zgodnje odkrivanje kolonizacije in pravočasno uvedbo ukrepov, s čimer se zmanjša možnost širjenja okužb. Razprava: Ugotovili smo, da VRE predstavljajo pomemben izziv v bolnišničnem okolju zaradi naraščajoče odpornosti in omejenih terapevtskih možnosti. Za učinkovito obvladovanje okužb so ključni zgodnja diagnostika, dosledno izvajanje izolacijskih ukrepov ter smotrna raba antibiotikov.
Ključne besede: proti vankomicinu odporni enterokoki, VRE okužbe, mehanizmi odpornosti na vankomicin, zdravljenje VRE okužb, epidemiologija VRE
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Teoretično izhodišče: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) sodijo med najpogostejše in najzahtevnejše poškodbe kolenskega sklepa v športu, pri čemer so nogometaši zaradi visokih biomehanskih obremenitev še posebej izpostavljeni tveganju za rupturo. Poškodba pomembno vpliva na funkcionalno sposobnost kolena, kakovost življenja in na možnost nadaljevanja športne kariere. Čeprav operativno zdravljenje omogoča obnovo mehanske stabilnosti kolena, uspešna vrnitev v šport zahteva kakovostno in strokovno vodeno fizioterapevtsko rehabilitacijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti vlogo fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših ter ovrednotiti njen vpliv na funkcionalno okrevanje in vračanje v šport. Metoda: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect, PEDro, Cobiss in Google Učenjak. Literatura je bila izbrana na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril, celoten postopek pa je bil prikazan z metodologijo Prisma. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih raziskav. Rezultati kažejo, da strukturirana, kriterijsko vodena in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava pomembno izboljšuje mišično moč, stabilnost kolena, nevromišično kontrolo, zmanjšuje pa tveganje za ponovne poškodbe. Poseben pomen imajo športno specifični rehabilitacijski programi in postopna vrnitev v obremenitve. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da fizioterapija predstavlja ključen element rehabilitacije po operativnem zdravljenju ACL pri nogometaših. Uspešnost vračanja v šport je odvisna od individualno prilagojenih rehabilitacijskih programov, upoštevanja psiholoških dejavnikov in od uporabe objektivnih meril napredovanja. Celostno vodena fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k varni, učinkoviti in k dolgoročno stabilni vrnitvi nogometašev v tekmovalni proces.
Ključne besede: sprednja križna vez, fizioterapija, rehabilitacija, nogometaši, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 417; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...