Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Glenoidalni labrum je triangularno oblikovana vezivno-hrustančna struktura in je eden ključnih stabilizatorjev ramenskega sklepa. Zdravljenje poškodb glenoidalnega labruma poteka konservativno ali operativno. Pri konservativi igra temeljno vlogo prekrvavljenost labruma in sámo mesto poškodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena anatomija in biomehanika ramenskega sklepa, nestabilnost ramena ter funkcija glenoidalnega labruma, glavne poškodbe, vzroki za nastanek le-teh in ustrezna diagnostika. Na koncu je opredeljeno konservativno zdravljenje in fizioterapevtske intervencije pri rehabilitaciji. Namen diplomske naloge je s pomočjo pregleda in analize znanstvenih ter strokovnih člankov raziskati in preučiti učinkovitost fizioterapije pri konservativnem zdravljenju poškodb glenoidalnega labruma. Metoda: Diplomsko delo temelji na teoretični raziskavi s kvalitativno metodologijo. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMED, PEDro, Science Direct, Cochrane Library in s pomočjo iskalnika Google Scholar. Pri iskanju literature smo uporabili ključne besede »glenoid labrum«, »SLAP tear«, »shoulder instability«, »Bankart tear«. Rezultati: V analizo empiričnega dela smo vključili 10 raziskav, ki smo jih izbrali na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter omejitev v določenih podatkovnih bazah. Razprava: Fizioterapija kot konservativni pristop pri rehabilitaciji je zelo učinkovita; omogoča individualizirano, progresivno in funkcijsko usmerjeno zdravljenje poškodb glenoidalnega labruma. Izboljša stabilnost, neinvazivno in ugodno vpliva na celjenje prizadetih struktur ter omogoča varen povratek v izvajanje željenih vsakodnevnih ali športno specifičnih aktivnosti. Ključnega pomena je strukturirana in posamezniku prilagojena kinezioterapevtska vadba. Poleg celovite kinezioterapevtske rehabilitacije je priporočljiva kombinacija z ostalimi fizioterapevtskimi agensi, še posebej v akutni fazi rehabilitacije, z LASER-jem, TECAR-jem, UGV terapijo in manualnimi tehnikami za doseganje optimalnega rezultata zdravljenja.
Ključne besede: poškodbe glenoidalnega labruma, nestabilnost ramenskega sklepa, SLAP lezija, Bankart lezija, konservativno zdravljenje poškodb glenoidalnega labruma
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Uvod: Ahilova tetiva je najmočnejša in hkrati najpogosteje pretrgana tetiva v človeškem telesu. Povprečno 15 cm dolga Ahilova tetiva je zaradi svoje mehanizacije zelo pomembna, saj omogoča plantarno fleksijo stopala. Prenosi sil, ki jih absorbira Ahilova tetiva pri različnih aktivnostih so lahko zelo veliki, zato prihaja pogosto do rupture ob previsoki napetosti tetive pod pritiskom. Pri rupturi Ahilove tetive se lahko uporabi različne rehabilitacijske pristope. Zdravi se na operativni ali konzervativni način, katerega določi zdravnik, izbira pa je odvisna od stopnje rupture. Pri obeh načinih zdravljenja se takoj po zacelitvi tetive začne opravljati fizioterapija in postopno obremenjevanje noge. Rehabilitacijski pristopi vključujejo tako fizioterapevtsko obravnavo Ahilove tetive, kot kineziološko obravnavo in ostale rehabilitacijske metode. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature primerjati ter analizirati različne pristope rehabilitacije po rupturi Ahilove tetive. Metode: V diplomskem delu smo kot raziskovalno metodo uporabili pregled literature. Vsa literatura je bila iskana v podatkovnih bazah PubMed, ProQuest, Science Direct, Sage Journals in COBISS. Izbrani so bili članki glede na vključitvene kriterije. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih 10 znanstvenih virov izmed 2502 zadetkov. Raziskave smo predstavili v PRISMA diagramu in tabelarično. Oblikovanih je bilo 19 kod, ki so bile razvrščene v štiri kategorije. Razprava: Raziskave so pokazale, da so vsi rehabilitacijski pristopi na svoj način uporabni in prinašajo pozitivne rezultate. Rehabilitacija je ključnega pomena za dobro okrevanje in optimalno vrnitev pacienta v vsakdanje življenje ali šport.
Ključne besede: ruptura, rehabilitacija, Ahilova tetiva, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.08.2025; Ogledov: 209; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Uvod: Ledvice so ključni organi, saj uravnavajo osmolarnost, elektrolite, kisline, izločajo presnovne produkte in tvorijo hormone. Različne bolezni lahko vodijo v kronično ledvično odpoved, za katero so potrebni dializa ali presaditev. Poznamo dve vrsti dialize: hemodializo in peritonealno dializo. Metode dela: Podatki so bili zbrani preko spletne ankete na platformi 1ka, ki je bila dostopna vsem. Podatke smo obdelali in prikazali z grafi ter tabelami, uporabljali smo Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Anketiranci so bolj osveščeni o različnih ledvičnih boleznih, npr. ledvičnih kamnih (N = 369, f = 92,7 %), manj o uroinfektu (N = 250, f = 62,8 %) in najmanj o pielonefritisu (N = 138, f = 34,7 %). Kar zadeva dializno zdravljenje, večina anketirancev še ni slišala za nobeno obliko dialize (N = 163, f = 41 %), enako število jih je slišalo za hemodializo (N = 164, f = 41 %), le malo pa za peritonealno dializo (N = 30, f = 8 %). Razprava: Rezultati kažejo, da je javnost dobro ozaveščena o ledvičnih boleznih, vendar je premalo informacij o dializnem zdravljenju, vrstah in poteku. Prav tako anketiranci niso dobro seznanjeni z vrstami dializnega zdravljenja, kar poudarja pomanjkanje ozaveščanja o pomenu dialize med splošno populacijo. Tudi ugotovitev, da bi le nekateri posamezniki, predvsem mladi od 25 do 30 let, razmišljali o izvajanju peritonealne dialize doma.
Ključne besede: ledvice, ledvična obolenja, dializno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 206; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Karcinom dojke je najpogosteje maligna bolezen pri ženskah, ni pa neznanka pojav te maligne bolezni tudi pri moških. Zdravljenja se lotimo z različnih vidikov, ki vključujejo uporabo zdravil, hormonsko terapijo, obsevanje, kemoterapijo in kirurško zdravljenje. Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti raven kakovosti pri bolnicah z karcinomom dojke. Primerjali smo teoretična izhodišča z rezultati naše lastne raziskave. Metoda: Anketa je bila izvedena z uporabo anonimnega vprašalnika, oblikovanega za namen te raziskave. Rezultati: Rezultati naše in primerljivih raziskav so pokazali, da postopki zdravljenja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Največ anketirank je starih med 43 in 49 let, večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Ankentiranke so po večini (64 %) za bolezen izvedele s pomočjo samopregledovanja saj si je večina ankentirank (58 %) pred boleznijo samopregledovalo dojke.Kot vpliv na kakovost življenja bolnic z karcinomom dojke so se pokazale motnje spanja, razumevanje dojemanja lastnega telesa, ki vključuje strah pred terapevtskimi posegi, ki povzročajo izpadanje dojk in las. Bolnice imajo visoko stopnjo subjektivnega občutka depresije, tesnobe in anksioznosti.Več kot pri 80% ankentirank je bilo zdravljenje uspešno ali zelo dobro. Pacientke s pomočjo zdravega načina življenja, gibanja in zdrave prehrane skrbijo za preprečevanje te bolezni. Razprava: Kot zaključek te raziskave lahko podamo trditve, da karcinom dojke vpliva na kakovost življenja bolnic. Same pripomorejo k preprečevanju karcionoma dojk s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano. Večina ankentirank navaja, da po opreaciji dojke občuti zmanjšano kakovost svojega življenja zaradi bolečin in zapletov.
Ključne besede: karcinom dojke, diagnoza, zdravljenje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 2
Celotno besedilo (5,71 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Sarkopenija je s starostjo povezano stanje, ki vodi do progresivne izgube mišične mase in moči. Primarno prizadene starejše posameznike in vodi v zmanjšanje telesne zmogljivosti do te mere, da postanejo starejši nemobilni in odvisni od oskrbe drugih. Patofiziologija sarkopenije vključuje neravnovesje v izgradnji in razgradnji mišičnih beljakovin ter nevromišično degeneracijo. Diagnozo in kriterije opisuje Evropska delavna skupina za sarkopenijo pri starejših posameznikih (EWGSOP). Preventiva in zdravljenje vključujeta vadbo in optimizacijo prehrane v namen upočasnjevanja upada mišične mase in moči. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature oziroma kvalitativni vsebinski analizi. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Emerald, Scopus, ProQuest in PEDro. Pri tem smo uporabili ključne besede »physiotherapy«, »sarcopenia«, »treatment« in »exercise«. V končni pregled smo vključili članke, ki so objavljeni bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024 ter obravnavajo tematiko vadbe in sarkopenije. V podrobno analizo smo vključili devet člankov, katerih glavne ugotovitve smo predstavili v empiričnem delu diplomskega dela. Rezultati: Vadba z obremenitvijo predstavlja glavno obliko vadbe za zdravljenje sarkopenije. Za izboljšanje mišične moči in funkcije je treba v vadbeni režim vključevati tudi druge oblike vadbe, usmerjene v razvoj ravnotežja in aerobne funkcije. Razprava: Vadba z obremenitvijo je ključnega pomena za povečanje mišične mase in ohranjanja samostojnosti pri starostnikih. Vadbeni programi morajo biti usmerjeni v posameznikove individualne potrebe in cilje ter upoštevati trenutno zdravstveno stanje in telesno zmogljivost. V prihodnje so potrebne nadaljnje raziskave na temo izboljšanja vadbenih protokolov, ki so usmerjeni v implementacijo vadbe dolgoročno v posameznikov vsakdan.
Ključne besede: sarkopenija, staranje, mišična moč, vadba, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,04 MB)