1. Poenotenje izobraževalnega sistema za izboljšanje kakovosti dela zaposlenih v nujni medicinski pomoči pred začetkom zaposlitveManuela Žučko, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Sistem nujne medicinske pomoči (NMP) je ključen del zdravstvenega varstva, saj omogoča hitro in učinkovito ukrepanje v življenjsko ogrožajočih situacijah. V Sloveniji je sistem pripravništva v NMP neenotno urejen, kar lahko privede do razlik v usposobljenosti zaposlenih. V primerjavi s tujino, zlasti z Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer so vzpostavljeni poenoteni in strukturirani sistemi izobraževanja, se pokaže prostor za izboljšave tudi v slovenskem prostoru.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketiranjem na namenskem vzorcu 88 udeležencev, med katerimi so bili redno zaposleni v NMP, poklicni gasilci, mentorji in pripravniki. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike in tematske analize odprtih odgovorov.
Rezultati: Udeleženci raziskave trenutni sistem pripravništva povprečno ocenjujejo za delno učinkovitega pri pripravi na samostojno delo. Njihovi odgovori kažejo, da obstoječi sistem omogoča premalo strukturiranega praktičnega dela, vodenega usposabljanja in aktivne vključitve pripravnikov v klinično okolje. Velika večina jih podpira uvedbo poenotenega sistema izobraževanja.
Razprava: Visoka podpora uvedbi poenotenega sistema kaže, da udeleženci podpirajo spremembe na področju slovenskega sistema. Učinkovit sistem izobraževanja zanje pomeni enoten, strukturiran in praktično usmerjen program, ki bi temeljil na simulacijah realnih situacij ter drugih oblikah izkustvenega učenja in kakovostnem mentorstvu. V poenotenem sistemu vidijo pretežno pozitivne učinke na kakovost dela, zmanjšanje napak pri delu in izboljšanje ugleda poklica.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, pripravništvo, izobraževanje, mentorstvo, poenoten sistem, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 96; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Odnos družbe do evtanazije : pregled literatureAnja Trstenjak, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pogled na evtanazijo v današnji družbi je zelo raznolik in odvisen od različnih dejavnikov, kot so kultura, religija, zakonodaja in stališča različnih družbenih skupin. Bolj kot kdo drug smo s pojmom »evtanazija« seznanjeni zdravstveni delavci, saj vsakodnevno spremljamo bolnike, ki se soočajo z neozdravljivimi boleznimi in hudimi bolečinami. Evtanazija odpira številna etična vprašanja in pravne izzive, saj vključuje odločanje med življenjem in smrtjo. Metoda: Pregledana je bila domača in tuja literatura s področja evtanazije in odnosa družbe do evtanazije. Uporabljene so bile naslednje metode: deskriptivna metoda, metoda komparacije, metoda povzemanja in metoda sinteze. Pri zbiranju informacij smo uporabili sistematičen pregled obstoječe literature, pri katerem smo ustreznost člankov predstavili s PRISMA diagramom. Iskanje literature je potekalo v naslednjih podatkovnih bazah: COBISS, PubMed, ProQuest, Google Scholar ter v strokovnem gradivu iz knjižnice. Osredotočili smo se na članke, ki so bili objavljeni v zadnjih 10 letih in so bili v celoti dostopni. Rezultati: Po sistematičnem pregledu literature smo izbrali 13 člankov, ki so odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Ugotovitve smo predstavili tabelarično v poglavju Rezultati. Razprava: Po pregledu strokovne literature, vključene v diplomsko delo, smo ugotovili, da evtanazija v Sloveniji še vedno ni dovolj raziskana, saj se ponavljajo številna vprašanja glede njenega pravnega, medicinskega in etičnega vidika ter njenega vpliva na sodobno družbo in prakso zdravstvene nege.
Ključne besede: evtanazija, družba, etične dileme, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negiAna Livojević, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemomDenis Hadžić, 2026, diplomsko delo Opis: Pljučni edem je akutno, potencialno življenjsko ogrožajoče stanje, za katerega je značilno kopičenje tekočine v pljučnem intersticiju in alveolah, kar povzroča moteno izmenjavo plinov in respiratorno stisko. Zaradi hitrega poteka bolezni sta zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov ter pravočasno ukrepanje ključnega pomena za uspešno zdravljenje in preprečevanje zapletov. Diplomirana medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spremljanju vitalnih funkcij in dihalnega stanja, sodeluje pri izvajanju neinvazivne ventilacije, zgodnjem prepoznavanju poslabšanja ter zdravstveno-vzgojnem delu s pacientom in z njegovimi svojci. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s pljučnim edemom.
Ključne besede: pljučni edem, diplomirana medicinska sestra, zdravstvena nega, neinvazivna ventilacija, zgodnje prepoznavanje.
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 150; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,19 MB) |
5. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri šokovnih stanjihSaša Lekše, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Šok je akutno, življenjsko ogrožajoče stanje, pri katerem pride do nezadostne perfuzije tkiv in posledično motene oskrbe s kisikom, kar vodi v okvaro organov in posledično v smrt pacienta. Šok delimo na štiri kategorije, hipovolemični, kardiogeni distributivni in obstruktivni šok. Zaradi hitrega napredovanja stanja sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje znakov ter pravočasno in ustrezno ukrepanje. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri tem pomembno vlogo, saj prvi prepoznajo spremembe v pacientovem stanju in sodelujejo pri izvajanju nujnih intervencij. Namen raziskave je preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri šokovnih stanjih.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega izvajalcem zdravstvene nege. Uporabljen je bil priložnostni vzorec, v raziskavi pa sta sodelovala 102 anketiranca. Pri pripravi teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire strokovne ter znanstvene literature.
Rezultati: V raziskavi sta sodelovala 102 anketiranca. Med njimi jih je imelo 44 % srednješolsko izobrazbo (zdravstveni tehniki in srednje medicinske sestre), 47 % visokošolsko izobrazbo (diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki) in 7 % drugo stopnjo visokošolske izobrazbe (magistrica zdravstvene nege in magister zdravstvene nege). Več kot polovica anketiranih je bila zaposlena na kirurškem oddelku. Rezultati raziskave kažejo, da imajo izvajalci zdravstvene nege dobro znanje o ukrepanju pri pacientu v šokovnem stanju, vendar se pojavljajo določene pomanjkljivosti pri poznavanju patofiziologije šoka. Ugotovili smo, da bi izvajalci zdravstvene nege potrebovali dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja s področja šokovnih stanj, predvsem z namenom nadgradnje teoretičnega znanja in izboljšanja praktičnih kompetenc pri obravnavi pacientov v kritičnem stanju.
Razprava: Za izvajalce zdravstvene nege je pomembno, da imajo dovolj znanja o šokovnih stanjih in izvajanju ukrepov pri šoku, saj se, kot je razvidno iz raziskave, več kot polovica redko srečuje s takimi stanji. Izvajalci zdravstvene nege morajo delovati znotraj tima zdravstvene nege, morajo biti sposobni hitrega ukrepanja, da izboljšajo izid zdravljenja pacienta.
Ključne besede: Šok, šokovna stanja, izvajalci zdravstvene nege, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2026; Ogledov: 123; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri celostni obravnavi bolnikov z malignim obolenjemHelena Požar, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Maligna obolenja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem ter zahtevajo celostno, kontinuirano in bolniku prilagojeno obravnavo. V tem procesu ima medicinska sestra pomembno zdravstvenovzgojno, podporno, svetovalno in koordinacijsko vlogo. Zdravstvenovzgojno delo bolnikom omogoča boljše razumevanje bolezni, zdravljenja, neželenih učinkov in samooskrbe, hkrati pa prispeva k večji varnosti, opolnomočenju in kakovosti življenja. Pomembno strokovno izhodišče pri načrtovanju zdravstvene nege predstavljajo teorije in modeli zdravstvene nege, ki omogočajo celostno razumevanje bolnikovih potreb. Namen magistrske naloge je bil raziskati zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri celostni obravnavi bolnikov z malignimi obolenji.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer sta bili uporabljeni deskriptivna in analitična metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom 1KA. V raziskavo je bilo vključenih 201 izvajalcev zdravstvene nege, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zbrani podatki so bili obdelani s programoma IBM SPSS Statistics in Microsoft Excel. Pri analizi podatkov so bile uporabljene metode deskriptivne statistike, Spearmanov korelacijski koeficient, Kruskal-Wallisov test ter Bonferronijeva korekcija za preverjanje statistično značilnih razlik med skupinami.
Rezultati: Ugotovitve raziskave kažejo, da medicinske sestre zdravstvenovzgojno vlogo pri celostni obravnavi bolnikov z malignim obolenjem ocenjujejo kot zelo pomembno. Pri tem največji pomen pripisujejo individualno prilagojeni komunikaciji, vključevanju bližnjih v proces zdravstvene nege, strokovnemu znanju in praktičnim izkušnjam. Uporaba teorij zdravstvene nege je bila ocenjena kot zmerna. Med najbolj prepoznanimi teoretičnimi izhodišči so model štirinajstih življenjskih aktivnosti Virginie Henderson, teorija samooskrbe Dorothee Orem in teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau. Lestvica za preverjanje uporabe teorij in modelov zdravstvene nege je pokazala visoko zanesljivost (? = 0,946). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na raven zdravstvene dejavnosti (?2(2) = 10,085; p = 0,006). Najvišji povprečni rang je bil ugotovljen na primarni ravni (MR = 116,97), najnižji pa na terciarni ravni (MR = 88,41). Bonferronijeva korekcija je potrdila statistično značilno razliko med primarno in terciarno ravnjo (p = 0,010). Med stopnjo izobrazbe in uporabo teorij zdravstvene nege ni bilo ugotovljene statistično značilne povezanosti (? = -0,050; p = 0,484). Lestvica samozaupanja pri izvajanju zdravstvenovzgojnega dela je pokazala ustrezno zanesljivost (? = 0,788). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na delovno dobo (?2(7) = 27,433; p < 0,001). Najvišje samozaupanje je bilo ugotovljeno pri medicinskih sestrah z daljšo delovno dobo, zlasti v skupinah od 26 do 30 let (MR = 149,07), od 31 do 35 let (MR = 143,75) ter 36 let ali več (MR = 132,61). Rezultati kažejo, da daljša delovna doba pomembno prispeva k višji ravni samozaupanja pri zdravstvenovzgojnem delu.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre predstavlja nepogrešljiv sestavni del celostne onkološke obravnave bolnikov z malignim obolenjem. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri informiranju, opolnomočenju in podpori bolnikom ter njihovim bližnjim, saj z zdravstvenovzgojnimi intervencijami prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni, zdravljenja, samooskrbe in prilagajanja spremenjenim življenjskim okoliščinam. Kljub temu rezultati kažejo, da uporaba teorij zdravstvene nege v klinični praksi ni vedno sistematična, čeprav medicinske sestre prepoznavajo njihov pomen. To opozarja na potrebo po učinkovitejšem povezovanju teoretičnega znanja s kliničnim delom ter po večji podpori pri prenosu teoretičnih modelov v vsakodnevno obravnavo bolnikov. Teorije
zdravstvene nege lahko predstavljajo pomembno strokovno izhodišče za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje individualizirane zdravstvene nege. Za izboljšanje prakse so zato ključni kontinuirano strokovno izobraževanje, krepitev organizacijske podpore, sistematično vključevanje zdravstvene vzgoje v klinične protokole ter razvoj praktičnih orodij, ki bi medicinskim sestram olajšala uporabo teorij zdravstvene nege pri vsakodnevnem delu z bolniki z malignim obolenjem.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, maligna obolenja, celostna obravnava, teorije zdravstvene nege, onkološka zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,60 MB) |
7. Stališča zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvena negaJasmina Sukič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča zdravstvenih delavcev do paliativne oskrbe v domovih za starejše. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi paliativne oskrbe, njen razvoj, biopsihosocialni in holistični pristop, etična načela ter pomen interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju kakovostne obravnave. Posebna pozornost je namenjena vlogi medicinskih sester in drugih članov tima pri lajšanju trpljenja, ohranjanju dostojanstva ter izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev z napredovalimi kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med zdravstvenimi delavci v slovenskih domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti njihova znanja, stališča in izkušnje s področja paliativne oskrbe ter prepoznati dejavnike, ki vplivajo na njeno izvajanje. Rezultati so pokazali, da zdravstveni delavci paliativno oskrbo razumejo kot ključen del zdravstvene nege, vendar kot glavne ovire izpostavljajo pomanjkanje časa, kadra in formalnega izobraževanja. Ugotovitve poudarjajo potrebo po dodatnem usposabljanju zaposlenih, večji organizacijski podpori in sistematičnem vključevanju paliativne oskrbe v delo domov za starejše. Delo prispeva k razumevanju pomena paliativne kulture v institucionalnem okolju ter k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, domovi za starejše, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. Ozaveščenost občanov Murske Sobote o cirozi jeter : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNino Rituper, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo bili osredotočeni na cirozo jeter in ozaveščenost občanov Murske Sobote o tej bolezni. Ciroza jeter predstavlja enega izmed vodilnih javnozdravstvenih problemov v sodobnem času. V teoretičnem delu je predstavljena zgradba in delovanje jeter, vzroki in dejavniki tveganja za nastanek ciroze jeter, klinična slika, možnosti diagnosticiranja ter pomen preventive in zdravstvene nege pri teh bolnikih. Prav tako je predstavljena vloga medicinske sestre pri edukaciji bolnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Metoda: Naša raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela. S pomočjo strokovne literature smo sestavili anketni vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 152 anketirancev, ki so bili občani Murske Sobote, različne starosti, izobrazbe in poklicev. Rezultati: Rezultati v naši raziskavi so pokazali, da večina anketirancev (97 %) alkohol prepoznava kot glavni dejavnik tveganja za razvoj ciroze jeter, 61 % jih je navedlo tudi hepatitis B in C, 36 % pa debelost. Polovica anketirancev meni, da strokovnih informacij o cirozi jeter v Sloveniji ni dovolj. S pomočjo teh rezultatov smo ugotovili, da so občani Murske Sobote še kar dobro ozaveščeni o bolezni, kljub temu pa je vidno pomanjkanje globljega strokovnega znanja. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so prebivalci občine Murska Sobota razmeroma dobro ozaveščeni o cirozi jeter, vendar pa njihovo znanje ostaja predvsem osnovno in površinsko. Rezultati diplomskega dela potrjujejo potrebo po večji dostopnosti strokovnih informacij ter nadaljnjem izvajanju zdravstveno-vzgojnih programov in preventivnih dejavnosti.
Ključne besede: ciroza jeter, alkohol, zdravstvena nega, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,52 MB) |
9. Zdravstvena nega oseb z demenco in vloga medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Strajnšak, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Povprečna doba ljudi se daljša in s tem se tveganje za nastanek demence s starostjo povečuje. Tako je vloga medicinske sestre pri obravnavi oseb z demenco velikega pomena. Zdravstvena nega je usmerjena k izboljšanju, ohranjanju in vzpostavljanju ponovne aktivnosti. Medicinska sestra uporablja strokovni pristop, prilagojeno komunikacijo, usmerjanje in pozitivno vzpodbudo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Podatke smo pridobili s pomočjo različnih podatkovnih baz z uporabo ključnih besed in kriterijev. Pri pregledu literature smo uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi oseb z demenco pomanjkljivo opredeljena. Pri medicinski sestri zdravstveno nego oseb z demenco spremlja velika negotovost, vendar pa imajo le te pozitiven odnos do obravnave prej omenjenih oseb. Vloga medicinske sestre pri obravnavi oseb z demenco ima velik pomen, saj njena funkcija zmanjšuje obremenitev svojcev pri vzpostavljanju neodvisnosti pri vsakodnevnih aktivnostih. Medicinska sestra prepozna spremembe pri osebi z demenco in se ve prilagoditi različnim situacijam. Pri svojem delu opravlja terapevtsko komunikacijo, za katero je značilno zaupanje, spoštovanje, sprejemanje, samorazkrivanje in empatija. Razprava: Ker pri medicinskih sestrah primanjkuje znanja o demenci in komunikaciji, je potrebno izboljšati raven usposabljanja in izobraževanja. Tiste medicinske sestre, ki imajo pomanjkanje znanja in delovnih izkušenj, so bolj negativno naravnane za delo z osebami z demenco. Zato imajo z uspešnim izobraževanjem le te bolj pozitiven odnos do dela z osebami z demenco in so bolj prilagodljive. Opažene so tudi spremembe pri vsakodnevnem izvajanju aktivnosti. Na uspešno delo medicinskih sester vpliva dober odnos s timom, poznavanje okolja, izobraževanja in zaznavanje avtonomije.
Ključne besede: medicinska sestra, demenca, komunikacija, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 251; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. Vloga medicinske sestre pri predoperativni pripravi pacienta na totalno endoprotezo kolka na ortopedskem oddelku SB Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMelisa Veberič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Totalna endoproteza (TEP) kolka je eden najpogostejših ortopedskih posegov za lajšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti. Predoperativna priprava je ključna za zmanjšanje tveganja zapletov in hitrejše okrevanje. Medicinska sestra ima pri tem osrednjo vlogo, saj združuje administrativne, fizične in psihološke vidike priprave pacienta. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anonimnim strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 18 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na ortopedskem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Vprašalnik je zajemal demografske podatke ter vprašanja o pripravi pacienta, organizaciji dela in zaznanih izzivih. Analiza je bila izvedena z deskriptivnimi statističnimi metodami. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre največ pozornosti namenjajo psihološki pripravi (94%), predvsem pogovoru, pomiritvi in zmanjševanju tesnobe. Pomembna je tudi fizična priprava, zlasti priprava kože, merjenje vitalnih funkcij ter aplikacija premedikacije in antibiotika. Administrativna priprava zajema urejanje dokumentacije, preverjanje soglasij in naročanje preiskav. Najpogostejša izziva sta pomanjkanje kadra in časovni pritiski (100%), ki otežujejo individualni pristop. Razprava: Raziskava potrjuje, da so medicinske sestre nepogrešljiv člen pri predoperativni pripravi na TEP kolka. S strokovnim znanjem, tehničnimi spretnostmi in empatijo pomembno prispevajo k varnosti in okrevanju pacientov. Kljub visoki zavzetosti rezultati opozarjajo na kadrovske primanjkljaje in časovno obremenjenost, kar zmanjšuje kakovost obravnave. Potrebne so izboljšave v organizaciji dela, dodatna izobraževanja ter večja podpora osebju za celostnejšo obravnavo pacientov.
Ključne besede: medicinska sestra, predoperativna priprava, totalna endoproteza kolka, zdravstvena nega, ortopedija
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,08 MB) |
