1. VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI SPREMLJANJU AKUTNE POOPERATIVNE BOLEČINENejc Smrekar Kovačič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Akutna pooperativna bolečina je bolečina, ki se pojavi kot neposreden rezultat kirurškega posega ali poškodbe tkiva med operacijo. Izvajalci zdravstvene nege so odgovorni za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje temelji na uporabi lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine, opazovanje vedenjskih znakov, spremljanje fizioloških parametrov, dokumentiranja in komunikacije v timu ter klinične presoje, ki temelji na podlagi izkušenj, znanja in celostne obravnave pacienta. Namen diplomske naloge je ugotoviti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri spremljanju akutne pooperativne bolečine.
Metoda: Uporabili smo kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege, ki imajo več kot eno leto delovne dobe na področju kirurške zdravstvene nege. V intervju smo vključili sedem izvajalcev zdravstvene nege, od tega dva diplomirana zdravstvenika, dve diplomirani medicinski sestri in dve magistri zdravstvene nege. Raziskava je potekala od januarja do maja 2025.
Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovišču srečujejo z akutno pooperativno bolečino, ki jo prepoznajo na podlagi vedenjskih znakov, sprememb vitalnih funkcij in uporabe lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje akutne pooperativne bolečine izvedejo z uporabo numerične ocenjevalne lestvice (NRS), vizualno-analogne lestvice (VAS) in lestvice CPOT (angl. Critical-Care Pain Observation Tool). Spremljanje bolečine se prilagaja glede na pacientovo stanje in njegove individualne potrebe.
Razprava: Raziskava prikazuje, da imajo izvajalci zdravstvene nege osrednjo vlogo pri ocenjevanju in spremljanju akutne pooperativne bolečine, kar je skladno s sodobnimi smernicami in strokovno literaturo. Pristop, ki vključuje kombinacijo farmakoloških in nefarmakoloških intervencij, omogoča boljšo prilagoditev individualnim potrebam pacientov. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa, ki vključuje natančno spremljanje akutne pooperativne bolečine kot tudi sprotno prilagajanje analgetične terapije.
Ključne besede: akutna pooperativna bolečina, spremljanje bolečine, zdravstvena nega, ocenjevalne lestvice.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z NEVROLOŠKIMI OBOLENJIErika Jakša, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Nevrološka obolenja so pogost razlog invalidnosti in okvar. Zdravstvena nega pacienta z nevrološkim obolenjem je specifična, saj gre za širok spekter obolenj. Namen raziskave je s sistematičnim pregledom literature preučiti zdravstveno nego pri pacientu z nevrološkimi obolenji. Cilji naše raziskave so bili preučiti literaturo in vire med leti 2015 in 2025 na temo zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem; raziskati najpomembnejše prvine za kakovostno izvajanje zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkimi obolenji; ugotoviti, s katerimi izzivi in ovirami se medicinske sestre soočajo pri zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem in raziskati posebnosti zdravstvene nege pacienta z nevrološkim obolenjem.
Metoda: Uporabili smo metodo pregleda literature, ki smo jo pridobili s pomočjo izločitvenih kriterijev iz podatkovnih baz PubMed, Nature Portfolio, Bielefeld Academic Search Engine, Google Učenjak in CobbisPlus. Vsi članki so bili pregledani z namenom izločitve neprimernih člankov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled literature. Uporabili smo naslednje ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvene nega, pacienti, v slovenščini ter v angleškem jeziku: neurological disorders, health care, nursing, patients. Kriteriji za izbor člankov so bili, da morajo biti izdani med letoma 2015 in 2025 ter odprto dostopni, literatura pa je bila omejena na slovenščino in angleščino. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede iskali z navednicami.
Rezultati: V raziskavo in končno analizo je bilo vključenih 19 člankov, vsi v angleškem jeziku. V raziskavo smo vključili 3 sistematične preglede, 4 posamične naključne kontrolirane preskuse, 3 posamične prospektivne kohortne študije, 1 posamično študijo s kontrolno skupino, 4 posamične presečne študije in 3 posamične poglobljene kvalitativne študije ter 1 mnenje strokovnjakov. Rezultati, pridobljeni s pregledom literature, tako kažejo, da so prvine zdravstvene nege pri pacientu z nevrološkim obolenjem holistične, empatične, individualne in multidisciplinarne. Izzivi in ovire, s katerimi se soočajo medicinske sestre, so raznoliki, od slabe komunikacije, pomankanja časa, neenakomerne razporeditve pacientov do raznoraznih motenj, kot so kognitivne motnje ali motnje požiranja. Posebnosti v zdravstveni negi pacienta z nevrološkim obolenjem so ravno tako raznolike, med njimi so monitoriranje intrakranialnega tlaka, ocenjevanje zavesti in izida ter vključevanje telenege.
Razprava: Analiza pregleda literature je prikazala pomen celostne, individualne zdravstvene nege pacienta ter pomen multidisciplinarnega tima in povezovanja z drugimi strokovnjaki. Ugotovili smo, da je za kakovostno zdravstveno nego pacienta z nevrološkim obolenjem potrebno veliko znanja, sodelovanja in empatije.
Ključne besede: nevrološka obolenja, zdravstveno varstvo, zdravstvena nega, pacienti
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Uloga medicinskih sestara u zdravstvenoj nezi i poboljšanju kvaliteta života obolelih od demencije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNenad Petrović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demencija je progresivno neurodegenerativno oboljenje koje narušava kognitivne, emocionalne i funkcionalne sposobnosti, te time i kvalitet života obolelih. Ispitivanje kvaliteta života osoba s demencijom je važno kako bi se identifikovale njihove specifične potrebe i obezbedila adekvatna podrška za očuvanje dostojanstva i dobrobiti. Metodologija rada: U radu je primenjena kvantitativna istraživačka metoda. U prvoj fazi istraživanja korišćen je DEMQOL upitnik (N=103) kako bi se utvrdio kvaliteta života obolelih od demencije. U drugoj fazi istraživanja, putem samoosmišljenog kraćeg upitnika analizirani su stavovi medicinskih sestara o njihovoj ulozi u unapređenju kvaliteta života ovih pacijenata (N=20). Rezultati: Rezultati su pokazali da je domen emocije dobio najnižu ocenu (47,60), dok su pamćenje (55,83) i svakodnevni život (53,37) ocenjeni višim vrednostima. Najniža ocena u domenu emocija zabeležena je za tvrdnju koja se odnosi na ograničenja u obavljanju željenih aktivnosti (38,83), što ukazuje na osećaj zavisnosti i bespomoćnosti. Prosečan skor kvaliteta života ispitanika iznosio je 52,26. U drugoj fazi istraživanja, rezultati su pokazali da većina ispitanika (75%) veruje da psihološka i emocionalna podrška, edukacija i koordinacija zdravstvene nege mogu poboljšati kvalitet života pacijenata. Međutim, manji deo ispitanika (25%) iskazao je određeni stepen nesigurnosti, što može biti povezano sa nedostatkom adekvatnih resursa ili iskustva. Rasprava: Kako bi se poboljšao kvalitet života ispitanih pacijenata, preporučuje se sprovođenje sistematskog praćenja emocionalnog blagostanja, jačanje samostalnosti pacijenata, unapređenje socijalnih interakcija i kontinuirana edukacija medicinskih sestara radi obezbeđivanja visokokvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: demencija, kvalitet života, DEMQUL, Lambertsetersykehjem, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. Neizvedene aktivnosti zdravstvene negeKarmen Terbovc, 2025, ni določena Opis: Neizvedena zdravstvena nega je svetoven problem, ki se je z neurejenimi pogoji dela, nenehnim odhajanjem usposobljenega kadra in nezmožnostjo menedžmenta, da motivira podrejene, samo poglobil. Pomembno je, da se razloge za in obseg same neizvedene zdravstvene nege razišče ter preuči morebitne rešitve za zmanjšanje pomanjkljivo izvedene zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: zadovoljstvo, starost, želja po zapustitvi delovnega mesta, neizvedena zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 153; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,65 MB) |
5. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S PERITONEALNO DIALIZO V INTENZIVNI TERAPIJILia Hočevar, 2025, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed najpomembnejših oblik nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki se vse pogosteje uporablja tudi pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije. Vloga medicinske sestre pri pacientu s peritonealno dializo je zelo pomembna. Medicinska sestra je tista, ki mora imeti ogromno strokovnih in kliničnih kompetenc, saj se s tem zagotovi varno, učinkovito in celostno obravnavo pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pacientih s peritonealno dializo v intenzivni terapiji.
Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje strokovne literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Iskanje virov je potekalo prek podatkovnih baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect in COBISS. Vključevali smo študije, smernice in strokovne članke, ki obravnavajo vlogo medicinske sestre pri izvajanju peritonealne dialize v intenzivni terapiji.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri pripravi na postopek peritonealne dialize, izvajanju same dialize, opazovanju pacienta ter pravočasnem prepoznavanju in obravnavi morebitnih zapletov. Prav tako je pomembno ustrezno strokovno znanje zdravstvenega osebja, nenehno izobraževanje in dobra komunikacija znotraj zdravstvenega tima. Medicinska sestra ima v procesu izvajanja peritonealne dialize nalogo, ne le da bo izvedba postopka tehnično pravilna, temveč gre za kompleksno, odgovorno in strokovno nalogo, ki pomembno vpliva na izid zdravljenja in kakovost življenja pacienta.
Razprava: Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je vloga medicinske sestre pri peritonealni dializi v intenzivni terapiji kompleksna in odgovorna, prav tako pa medicinska sestra predstavlja nepogrešljivo ter izjemno pomembno osebo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravljenja pacienta v zdravstveni negi. Strokovna usposobljenost, izkušnje in kontinuirano izobraževanje medicinskih sester so ključnega pomena za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe. Kljub temu pa še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti v procesu izvajanja in poznavanja peritonealne dialize v intenzivnih enotah, zato bi bilo pomembno začeti vključevati to vsebino v klinično prakso in izobraževalne programe.
Ključne besede: Ključne besede: kronična ledvična odpoved, peritonealna dializa, preddializno izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2025; Ogledov: 217; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1021,60 KB) |
6. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČITEV ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA ZAMENJAVO POKLICNE POTIJaša Kolenc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fluktuacija in pomanjkanje kadra v zdravstveni negi sta v svetu in Sloveniji velik problem, veliko je odhodov zaposlenih predvsem iz večjih ustanov. Večinoma je razlog za odhod prevelika obremenitev na zaposlenega, ki je posledica tudi kadrovske podhranjenosti v zdravstvenih ustanovah. Veliko zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu, kar posledično lahko vodi v izgorelost, to pa v dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega kadra. K fluktuaciji prav gotovo ne pripomore dohodek zaposlenih, saj tisti na delovnih mestih z nižjo izobrazbo prejemajo zneske v bližini minimalne plače, zato se jih kar nekaj odloči za odhod na delovna mesta izven zdravstva, kjer so pogoji in plača boljši. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na odhod zaposlenih iz zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, v raziskavo smo vključili tako trenutno zaposlene v zdravstveni negi kot tudi tiste, ki so iz nje že odšli, a so v njej delali najmanj pet let. Raziskava je potekala od julija do septembra 2023.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 192 anketirancev, od tega je bilo 37 (19 %) moških in 155 (81 %) žensk. Večina anketirancev (80 %) je mlajša od 45 let, prevladujejo tisti z visokošolsko (38 %) in srednjo strokovno oz. splošno (33 %) izobrazbo. Glede na delovno dobo v zdravstveni negi pa prevladujejo tisti, ki imajo 5 do 10 in 11 do 20 let delovne dobe (obakrat po 36 %). Trinajst anketirancev (7 %) je odšlo iz zdravstvene nege. O odhodu je že razmišljalo oziroma razmišlja čedalje pogosteje kar 75 % anketirancev. Največkrat je bila kot velik ali zelo velik vzrok za odhod zaposlenega iz zdravstvene nege označena preobremenjenost z delom zaradi prevelike zahtevnosti dela (skupaj kar 84 %), sledijo prevelika odgovornost na posameznega zaposlenega (75 %), sistem napredovanj (73 %), sistem nagrajevanja (72 %), preobremenjenost v smislu nadurnega dela (70 %), delovni pogoji – materialna sredstva in prostor (64 %), osebni dohodek (61 %), medsebojni odnosi med zaposlenimi (55 %) in triizmenski oziroma neenakomeren delovnik (53 %). Najmanjkrat pa so bili kot velik ali zelo velik vzrok za odhod iz zdravstvene nege izbrani epidemija covida-19 (49 %) in odnosi s pacienti (29 %).
Razprava: Izsledki raziskave kažejo na visoko stopnjo negativne fluktuacije, zaskrbljujoča je tudi potencialna fluktuacija, saj je o odhodu iz zdravstvene nege razmišljala velika večina anketirancev. Ključni dejavniki tveganja za odhod iz zdravstvene nege so preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela. Zaposleni za svoje zahtevno delo in delovno uspešnost niso ustrezno nagrajeni, pogrešajo možnosti za napredovanje, svoj profesionalni razvoj, razvrednotenje njihovega dela se kaže tudi v prenizkem osebnem dohodku. Pri anketirancih, ki niso več zaposleni v zdravstveni negi, so se kot ključni razlogi za odhod prav tako izkazali preobremenjenost zaradi zahtevnosti dela, prevelike odgovornosti in nadurnega dela.
Ključne besede: zdravstvena nega, dejavniki fluktuacije, pomanjkanje medicinskih sester, preobremenjenost, zadržanje medicinskih sester.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZOBernardka Horvatiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je kronična presnovna bolezen kosti, ki predstavlja pomembno javnozdravstveno težavo. Zanjo so značilne zmanjšana kostna masa ter spremembe v mikroarhitekturi kostnega tkiva, kar vodi do krhkosti kosti in tudi večje verjetnosti za njihove zlome. Izziv pri osteoporozi predstavlja dejstvo, da pogosto ostane dolgo neprepoznana oziroma se prepozna šele ob prvem zlomu. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno obravnavo pacienta z osteoporozo na primarni ravni zdravstvenega varstva – z vidika medicinskih sester v patronažnem varstvu, referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih diplomiranih medicinskih sester, ki delujejo na primarni ravni zdravstva. Podatki so bili vsebinsko analizirani, odgovori intervjuvancev pa kodirani in interpretirani.
Rezultati: Pacienti z osteoporozo se pri zdravstveni obravnavi soočajo predvsem z bolečinami, zmanjšano gibljivostjo, psihičnimi težavami, strahom pred padci ter pomanjkanjem informacij. Medicinske sestre pri tem poudarjajo pomembnost zgodnjega prepoznavanja, zdravstvenovzgojnega dela in sodelovanja v preventivnih ter terapevtskih aktivnostih. Kot največje izzive navajajo slabo ozaveščenost pacientov, pomanjkanje kadra oziroma časa ter omejen dostop do specialistične obravnave.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta z osteoporozo izredno pomembna. Treba je okrepiti preventivne dejavnosti in interdisciplinarno sodelovanje ter izboljšati dostopnost do ustreznih informacij in storitev.
Ključne besede: osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra, preventiva, kronična bolezen, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,34 MB) |
8. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente.
Ključne besede: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 305; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Obravnava bolnika s Crohnovo boleznijo po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Štampar, 2023, diplomsko delo Opis: Crohnova bolezen je kronično vnetno stanje, ki prizadene prebavila. Uvrščamo je med bolezni KVČB (kronične vnetne črevesne bolezni), kamor spada tudi ulcerozni kolitis. Bolezen se pojavlja predvsem pri mlajših odraslih in otrocih. Diagnostika in zdravljenje bolezni je zahtevna in ciljno usmerjena. Ker je bolezen kronična, je izjemno pomembno doseči remisijo bolezni in bolnikom omogočiti čim bolj normalno življenje. Bolniki s Crohnovo boleznijo potrebujejo veliko teoretičnega znanja za razumevanje svoje bolezni in psihološke podpore. Namen diplomskega dela je predstaviti in raziskati življenje bolnice s Crohnovo boleznijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika po konceptualnem modelu 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson. Cilji diplomskega dela so z literaturo predstaviti Crohnovo bolezen, predstaviti življenje bolnice s Crohnovo boleznijo, izpostaviti negovalne diagnoze in predstaviti vlogo medicinske sestre pri bolniku s Crohnovo boleznijo. Za pridobitev podatkov smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature ter izvedli intervju s strukturiranim vprašalnikom z bolnico s Crohnovo boleznijo. Rezultati so pokazali, da je Crohnova bolezen kompleksna bolezen, saj prizadene več organskih sistemov hkrati. Bolniki imajo različne negovalne težave. Za obvladovanje bolezni je potrebno ogromno teoretičnega in praktičnega znanja ter psihološke podpore, ki jo bolniki pridobijo s strani zdravstvenih delavcev. Cilj zdravstvene nege je, da so bolniki čim bolj samostojni, da svojo bolezen razumejo in da znajo z njo živeti.
Ključne besede: Crohnova bolezen, zdravstvena nega, bolnik, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 294; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,57 MB) |
