1. PACIENTOVA OCENA ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE PO TRANSPLANTACIJI LEDVICESilvija Sodič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Transplantacija ledvice je najuspešnejša oblika zdravljenja končne ledvične
odpovedi, saj pacientom omogoča daljše preživetje in boljšo kakovost življenja kot dializa. Po
presaditvi se pacienti soočajo z izzivi, povezanimi z življenjem z novo ledvico, dolgotrajnim
jemanjem imunosupresivnih zdravil ter potrebo po kontinuirani zdravstveni obravnavi. Namen
raziskave je bil oceniti, kako pacienti doživljajo zdravstveno obravnavo po transplantaciji
ledvice, ter prepoznati dejavnike, ki prispevajo k uspešnemu okrevanju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Podatke smo zbrali s
polstrukturiranimi intervjuji pri osmih transplantiranih pacientih. Odgovore smo analizirali s
pomočjo tematskega kodiranja in ugotovitve primerjali z obstoječo literaturo.
Rezultati: Udeleženci so zdravstveno obravnavo večinoma ocenili kot zadovoljivo, posebej v
transplantacijski ambulanti. Izpostavili pa so pomanjkljivosti v komunikaciji, prenosu
informacij in usklajevanju med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema. Kot ključne
dejavnike okrevanja so navedli podporo svojcev, strokovnost zdravstvenega osebja in lastno
motivacijo. Poročali so o telesnih in psihičnih izboljšavah, a tudi o stranskih učinkih
imunosupresivne terapije, ki vplivajo na vsakdan in samopodobo.
Razprava: Raziskava potrjuje, da pacienti prepoznavajo pomen kontinuirane podpore, jasne
komunikacije in enotnih navodil zdravstvenih delavcev. Največ zaupanja uživa
transplantacijska ambulanta, medtem ko primarna in sekundarna raven oskrbe ostajata
šibkejši. Za dolgoročno izboljšanje obravnave so ključne večja koordinacija med izvajalci,
večja dostopnost informacij in okrepljena psihosocialna podpora.
Ključne besede: Transplantacija ledvice, zdravstvena obravnava, imunosupresivna terapija, pacientova ocena, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Obravnava diabetičnega stopala po procesu zdravstvene negeGrega Boštjančič, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Diabetično stopalo je zapleteno zdravstveno stanje, ki je preplet različnih okužb,
poškodb in drugih motenj stopala, povezanih s sladkorno boleznijo. Potek zdravljenja je
močno odvisen od stopnje in resnosti bolezni ter splošnega zdravstvenega stanja pacienta.
Ključno vlogo pri uspešni rehabilitaciji ima dobro zasnovan načrt zdravstvene nege, ki mora
biti celosten in individualno prilagojen. Pomembna sta zgodnje odkrivanje in ustrezno
izobraževanje pacienta o njegovem stanju. Zaradi kompleksnosti obravnave se uveljavlja
interdisciplinarni pristop, ko več strokovnjakov sodeluje pri oblikovanju in izvajanju načrta
oskrbe. Namen raziskave je predstaviti pomen preventivnih ukrepov, natančne diagnoze in
celostnega zdravljenja, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu.
Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno
metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali in anlizirali primarne in sekundarne
vire. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir podatkov za teoretični in
empirični del naloge je prav tako pregled strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih
baz COBISS, PubMed, Google scholar, DKUM in ScienceDirect.
Rezultati: V raziskavo smo vključili namenski vzorec, ki je vključeval šest posameznic, ki so
zaposlene v zdravstveni dejavnosti in aktivno vključene v obravnavo pacientov pri
zdravstveni negi diabetičnega stopala. Intervjuvanke najpogosteje izvajajo celovite preglede
diabetičnega stopala, uporabljajo tehnike za preprečevanje ran in prilagajajo obravnavo
potrebam posameznika. Ovire v praksi so pomanjkanje opreme, časa in ustreznega znanja.
Intervjuvanke poudarjajo pomen redne nege, izobraževanje pacientov in zgodnjega
prepoznavanja zapletov. Za uspešno zdravljenje je pomembno interdisciplinarno
sodelovanje, prilagajanje oskrbe in redno spremljanje stanja. Pacienti in svojci v procesu
sodelujejo neposredno in z izobraževanji.
Razprava: Analiza intervjujev kaže, da zdravstveni delavci dobro poznajo posamezne faze
zdravstvene obravnave diabetičnega stopala in njihov pomen pri preprečevanju zapletov. Še
posebej izpostavljajo pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj, saj lahko pravočasno
ukrepanje bistveno zmanjša možnost razvoja resnejših poškodb in pospeši proces okrevanja.
Ugotavljamo še, da je pomembna tudi faza celostne rehabilitacije, pri kateri je v ospredju
pacient kot celostna oseba, tako v fizičnem kot v psihološkem smislu. Pri tem različni
strokovnjaki s svojim znanjem dopolnjujejo obravnavo. Intervjuvanke poudarjajo pomen
multidisciplinarnega pristopa, saj ta omogoča širši pogled na problematiko, razbremeni kader
in učinkoviteje rešuje zaplete.
Ključne besede: celostna obravnava, zdravstvena vzgoja, multidisciplinarni pristop, zgodnje
odkrivanje, kronični zaplet.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri izboljšanju kakovosti življenja onkološkega bolnikaUrška Pikš, 2025, diplomsko delo Opis: Rakava obolenja tako v Sloveniji kot v svetu predstavljajo velik javnozdravstveni izziv sodobnega časa. Rak ne prizadene le telesne podobe bolnika, ampak ima velike posledice tudi na psihološkem, socialnem in duhovnem področju posameznika. Diagnoza rak je velika prelomnica v življenju, tako za bolnika samega kot za njegovo družino, saj vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, samopodobo, odnose in posledično na kakovost življenja. Kakovost življenja je širok pojem, ki zajema posameznikovo subjektivno doživljanje telesnega zdravja, psihičnega počutja in socialnih odnosov. Kakovost življenja je pri onkoloških bolnikih pogosto okrnjena zaradi simptomov bolezni, stranskih učinkov zdravljenja, psiholoških stisk in socialne izolacije. Zato je pomembno, da zdravstvena vzgoja bolnika ni osredotočena le na zdravljenje same bolezni, ampak tudi na kakovost njegovega življenja. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki ob bolniku preživi večino časa, bolnika pozna najbolje in je pomembna vez med bolnikom, zdravnikom, svojci in podpornimi timi.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja, celostna obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Pomen obvladovanja socioeconomskih tveganj pri otrocih z bronhiolitisom v zdravstveni obravnaviUrška Močnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov.
Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 330; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Celostna obravnava pacienta na hemodializnem zdravljenjuBrigita Vokši, 2025, diplomsko delo Opis: Kronična ledvična bolezen je napredujoče stanje, ki vodi v trajno okvaro ledvične funkcije. V končnem stadiju pacienti potrebujejo nadomestno zdravljenje, najpogosteje v obliki hemodialize. Postopek zahteva redne terapije, ki precej vplivajo na pacientovo fizično, psihično in socialno stanje. Medicinska sestra ima osrednjo vlogo pri teh pacientih – skrbi za varno izvajanje dialize, spremljanje zapletov, zdravstveno vzgojo ter podporo in spodbudo pacientu. Celostna obravnava, ki upošteva pacientove individualne potrebe, bistveno prispeva k uspešnosti zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je proučiti celostno obravnavo pacienta na hemodializnem zdravljenju.
Ključne besede: hemodializa, celostna obravnava, odpoved ledvic, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSonja Japelj, 2024, magistrsko delo Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 1302; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,38 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
