Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


201 - 210 / 234
First pagePrevious page15161718192021222324Next pageLast page
201.
Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanov
David Veternik, 2021

Abstract: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Published: 31.03.2022; Views: 914; Downloads: 0

202.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanj
Eva Križaj, 2021

Abstract: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Found in: ključnih besedah
Keywords: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Published: 31.03.2022; Views: 937; Downloads: 94
.pdf Fulltext (512,21 KB)

203.
Etično pravni vidik izolacijskih ukrepov v domovih za starejše
Slavko Bolčević, 2021

Abstract: V magistrskem delu se prepletata dve temi: na eni strani zagotavljanje varstva uporabnikov socialnovarstvenih zavodov pred nalezljivimi boleznimi in na drugi strani poseg v osebnostno pravico posameznika do svobode gibanja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč predpisuje karanteno ali izolacijo za osebe, ki so zbolele za nalezljivo boleznijo. Zaradi boljšega razumevanja tematike smo v začetku magistrskega dela predstavili ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in v drugem delu predstavili veljavno zakonodajo na tem področju. Predstavili smo tudi mednarodne in nacionalne pravne vire omejevanja gibanja, z namenom omejitve širjenja nalezljivih bolezni, v povezavi z upoštevanjem ustavne pravice vsakega posameznika in Evropske konvencije človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. V teoretičnem delu naloge smo uporabili opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja, in sicer metodo anketiranja, s katero smo definirali osnovno temo in idejo. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja, kot instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Namen raziskave je predstaviti vidike ukrepa izolacije uporabnika za omejitev prenosa nalezljivih bolezni ter opozoriti na to, da so zaradi tega kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru pravnih norm so rezultati izpostavili zavedanje kršitve človekove pravice do svobode gibanja. V okviru odgovorov na raziskovalni vprašanji smo podali alternativne možnosti za omejitve prenosa nalezljivih bolezni med uporabniki v DSO, brez spornega omejevanja svobode gibanja. Opozorili smo na obravnavo uporabnika kot subjekt z možnostjo soodločanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nalezljive bolezni, ukrep izolacije, preprečevanje okužb, omejitev gibanja, človekove pravice
Published: 09.06.2022; Views: 605; Downloads: 48
.pdf Fulltext (1007,91 KB)

204.
Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravu
Anja Klara Gorenšek, 2021

Abstract: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Published: 10.06.2022; Views: 642; Downloads: 37
.pdf Fulltext (692,43 KB)

205.
Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Zlata Okugić, 2021

Abstract: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Found in: ključnih besedah
Keywords: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Published: 10.06.2022; Views: 628; Downloads: 83
.pdf Fulltext (1003,76 KB)

206.
Mednarodno pravo med hladno vojno
Jan Kaučič, 2021

Abstract: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Published: 11.07.2022; Views: 594; Downloads: 72
.pdf Fulltext (498,69 KB)

207.
208.
209.
210.
Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanja
Nuša Otorepec, 2022

Abstract: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Published: 08.09.2022; Views: 634; Downloads: 102
.pdf Fulltext (1,29 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top