1. |
2. |
3. Ugotavljanje vpliva starosti na bolečino v križu in fizioterapevtska obravnavaŽan Korenjak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Bolečine v križu (BvK) so postale velik zdravstveni problem po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da bolečine v križu doživlja 84 odstotkov svetovne populacije. Bvk je simptom in ne bolezen. Med najpogostejše vzroke za pojavnost BvK uvrščamo pri ljudeh po petdesetem letu starosti degenerativne spremembe diskov in sklepov, lumbalno spinalno stenozo, spondilolistezo in kompresijsko frakturo oz. osteoporotično frakturo. Namen diplomske naloge je bil proučiti literaturo o vplivu fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih in oceniti njen pojav pri starostnikih zaradi posledice degenerativnih sprememb. Končna sistematična proučitev literature vključuje 14 raziskav. Ugotovili smo, da je pojavnost BvK večja med starejšimi odraslimi zaradi posledice degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Ugotovili smo tudi, da obstajajo dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih.
Keywords: bolečina, križ, starostniki, fizioterapevtska obravnava, šola proti bolečini v križu, staranje
Published in ReVIS: 25.09.2024; Views: 568; Downloads: 26
 Full text (752,48 KB) |
4. POGLED STARŠEV NA MEDIJSKO PISMENOST OTROK V OSNOVNI ŠOLITeja Svoljšak Zorec, 2024, not set Abstract: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Keywords: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Published in ReVIS: 17.09.2024; Views: 446; Downloads: 10
Full text (1,13 MB) |
5. |
6. Stiske in težave staršev nedonošenčkovBarbara Zotler, 2024, master's thesis Abstract: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek.
Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij.
Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje.
Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Keywords: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Published in ReVIS: 02.06.2024; Views: 775; Downloads: 18
Full text (1,42 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. KAKO OTROCI V OSNOVNI ŠOLI DOŽIVLJAJO OCENJEVANJE ZNANJA?Barbara Muhič, 2023, not set Abstract: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje.
Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika.
Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave.
Keywords: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija
Published in ReVIS: 24.10.2023; Views: 1106; Downloads: 55
Full text (1,40 MB) |
