11. Odzivnost državnih organov in organizacij ob naravnih nesrečahJadranka Daneva, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Published: 29.01.2019; Views: 2095; Downloads: 112
 Fulltext (5,37 MB) |
12. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoTamara Kavčič, 2018 Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Published: 12.03.2019; Views: 2981; Downloads: 255
Fulltext (2,94 MB) |
13. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanjeBojana Kračan, 2018 Abstract: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Published: 11.03.2020; Views: 2156; Downloads: 174
Fulltext (932,89 KB) |
14. Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojniNinoslav Goleš, 2014 Abstract: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča
migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače.
Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih
in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času
izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo
ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni
vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri
pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del
ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes
govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen
migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan
»gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo
migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve.
Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v
Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Published: 27.07.2021; Views: 906; Downloads: 79
Fulltext (867,05 KB) |
15. Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijoPetra Mohorič, 2015 Abstract: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile
pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih
konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih
carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi
laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo.
Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po
vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja.
Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda
kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami
poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino.
Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih
podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj,
nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in
sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo,
interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj.
Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije.
Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo.
Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih
je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila
najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se
spopadajo s problemi.
Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v
javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih
konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje,
predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 754; Downloads: 0 |
16. Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištvaMaša Mlakar, 2021 Abstract: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Published: 01.02.2022; Views: 1012; Downloads: 109
Fulltext (2,93 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicahAnja Soderžnik, 2023 Abstract: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Published: 20.07.2023; Views: 438; Downloads: 63
Fulltext (3,46 MB) |
