Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 22 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
Paradoks davčnega prava
Eva Zimšek, 2021

Abstract: Enormne modifikacije tako tržnega kot političnega sistema, globalizacija in prompten gospodarski razvoj so med drugim krepko transformirali percepcijo davčnih zavezancev do davčnih obveznosti, ki je z vidika davčnih obremenitev kot nujnega zla privedla do izmikanja davčnim obveznostim. Diplomsko delo parafrazira bistveni modaliteti izmikanja davčnim obveznostim, in sicer davčno izogibanje in utajo davkov. Prvi institut se nanaša na legalno ravnanje za zmanjšanje ali neplačilo davčnih obveznosti z izkoriščanjem lacunae legis, s katerim davčni zavezanci de facto ne kršijo predpisov. Drugi pomeni nezakonito ravnanje, s katerim davčni zavezanci neposredno kršijo norme davčne zakonodaje, da bi se izognili plačilu obveznih davčnih dajatev. Zaradi diskrepance in nekonsistentnosti davčne teorije o pojmovanju forme obravnavanih institutov, ogrožene pravne varnosti, potencialne arbitrarnosti oblasti in kolizije interesov v davčnopravnem razmerju ter nenazadnje tudi objektivnega tveganja presega okvira legalnosti ravnanj davčnih zavezancev, je relevantnost diferenciacije med obravnavanima modalitetama bistvenega pomena. Delo eksponira opredelilne elemente, teoretična izhodišča ter pravne posledice izbranih institutov, podana pa je tudi konstrukcija posameznih modalitet, izpeljana iz analize sodne prakse. Za nadaljnje preprečevanje pojava izmikanja obveznim dajatvam je nenazadnje pomembno poznati faktorje, ki spodbujajo takšno davčno vedenje, zato so v diplomskem delu prikazane ključne determinante izogibanja in utaje davkov
Found in: ključnih besedah
Keywords: davčno izogibanje, utaja davkov, davčna zatajitev, davki, zloraba predpisov
Published: 11.01.2022; Views: 859; Downloads: 84
.pdf Fulltext (452,57 KB)

22.
Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja?
Valerija Klinec, 2021

Abstract: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Found in: ključnih besedah
Keywords: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Published: 24.02.2022; Views: 782; Downloads: 101
.pdf Fulltext (587,03 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top