11. Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitveAsja Udovič, 2017 Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2837; Downloads: 156
 Fulltext (838,71 KB) |
12. Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanjeKarmen Tertei, 2017 Abstract: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2266; Downloads: 181
Fulltext (1,92 MB) |
13. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v SlovenijiDamjan Petrič, 2012 Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini
Published: 23.08.2018; Views: 2613; Downloads: 182
Fulltext (2,09 MB) |
14. Primerjalnopravna analiza družinskih prejemkovMarica Radotič, 2016 Abstract: Socialna varnost je pojem, ki se nanaša na pravo, politiko in družbo. Sistem socialne varnosti sledi spoštovanju načela socialne države. Socialna država, socialna varnost, družba, družina in družinska politika so pojmi, ki posedujejo globalno razsežnost. Družina je ena temeljnih vrednot družbe in prava. Z zagotavljanjem socialne varnosti mora vsaka država zaščititi določene skupine pravnih subjektov in med njimi družino. Sistem politike družinskih prejemkov ni uzakonjen samo na nacionalnih ravneh, ampak tudi na ravni EU in na svetovni ravni. Obstoj različnih sistemov nam omogoča medsebojno primerjavo posameznih pravnih institutov. Družinske prejemke je kot pravne institute mogoče primerjati in iskati podobnosti in razlike med več različnimi pravnimi sistemi. Pri analizi je vselej potrebno upoštevati mnenja pravnih subjektov, na katere se pravice do družinskih prejemkov nanašajo in mnenja uradnih oseb, ki so pristojne za uresničevanje zakonodaje z obravnavanega področja. Primerjalnopravno je smiselno opraviti analizo družinskih prejemkov na nacionalni in evropski ravni, saj je tovrstna raziskava uporabna zlasti za študije v državah, članicah EU. Z rezultati analize so postavljene prihodnje smernice pravnim teoretikom in praktikom. Ključne besede: Družinski prejemki, socialna varnost, socialna država, pravo, primerjava, analiza, država, Evropska unija, družina.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, družinski prejemki, socialno varstvo, družinsko pravo, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 04.09.2018; Views: 2700; Downloads: 173
Fulltext (624,68 KB) |
15. |
16. |
17. Nakupovalno odločanje kupcev nepremičnin z vidika ekonomskih in pravnih medkulturnih razlikSanja Radivojević, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: nepremičnine, potencialni kupci, kultura, družina, kupna moč, hipotekarna posojila, lastninska pravica, nakupi, hipoteka, odločanje, recesija, finančna kriza, pravna ureditev, predpisi, Slovenija, Združene države Amerike, disertacije
Published: 23.12.2019; Views: 1845; Downloads: 139
Fulltext (5,81 MB) |
18. |
19. |
20. |
