Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOM
Patricija Dobravc, 2020

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni. Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur. Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri. Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov). Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače. Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let. Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Published: 03.07.2020; Views: 2314; Downloads: 325
.pdf Fulltext (1,74 MB)

2.
VLOGA ROBOTIKE V FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI PACIENTA PO MOŽGANSKI KAPI
Tamara Ramovš, 2021

Abstract: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij. Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi. Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša. Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Published: 14.12.2021; Views: 1106; Downloads: 152
.pdf Fulltext (705,32 KB)

3.
POTREBNE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI FIZIOTERAPEVTA
Kaja Rakuša, 2022

Abstract: Ljudje smo si med seboj zelo različni in osebnost je tista, ki predstavlja, kakšen človek je vsak posameznik. Ker je delo z ljudmi nekaj povsem drugega kot delo z predmeti, je zelo pomembno, kakšna oseba se odloči za poklic fizioterapevta. Namen diplomske naloge je zato predstaviti poklic fizioterapevta in osebnostne značilnosti, ki jih le ta potrebuje za dobro opravljeno delo, poleg tega pa prikazati še odnos med fizioterapevtom in pacientom ter med fizioterapevtom in zdravstvenim timom. Namen je tudi s pomočjo kliničnih študij raziskati, kako pomemben je celosten pristop k pacientu in predstaviti biopsihosocialni pristop. V naši raziskavi smo dokazali, da fizioterapevtove značilnosti močno vplivajo na vzpostavitev odnosa s pacientom ter vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali, kako fizioterapevti vidijo samega sebe pri izvajanju svojega dela. Z rezultati ankete smo dokazali, da imajo zaposleni na URI – Soča vse potrebne osebnostne značilnosti, ki jih fizioterapevt potrebuje za uspešno opravljanje svojega poklica.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osebnost, osebnostne značilnosti fizioterapevta, fizioterapevt
Published: 25.02.2022; Views: 1004; Downloads: 127
.pdf Fulltext (1,74 MB)

4.
Uporaba elastičnih lepilnih trakov v rehabilitaciji po kirurškem posegu
Jan Lotrič, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapija, fizioterapevtske tehnike, rehabilitacijske tehnike, fizioterapevt
Published: 14.12.2022; Views: 375; Downloads: 41
.pdf Fulltext (658,32 KB)
This document has many files! More...

5.
Delo fizioterapevtov v športnih organizacijah v Sloveniji
Hana Vidjak, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: šport, fizioterapija v športu, fizioterapevt v športu, medicinska ekipa
Published: 14.12.2022; Views: 424; Downloads: 48
.pdf Fulltext (4,77 MB)
This document has many files! More...

6.
Dejavniki, ki so povezani z uporabo na dokazih podprte prakse pri obravnavi možganske kapi v fizioterapiji
Ula Rupnik, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: rehabilitacija, klinične smernice, pacient, nevrofizioterpija, fizioterapevt
Published: 14.12.2022; Views: 423; Downloads: 40
.pdf Fulltext (1,05 MB)
This document has many files! More...

7.
IZVAJANJE RESPIRATORNE FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI BOLNIKIH S COVID-19
Neža Stariha, 2023

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena tematika respiratorne fizioterapevtske obravnave pri pacientu s covid-19 v akutni fazi bolezni. Predstavljena je nova bolezen covid-19, njen povzročitelj in širjenje, respiratorna fizioterapevtska obravnava ter uporaba in učinki le-te na izid zdravljenja pacienta s covid-19. S pregledom aktualne literature smo ugotovili, da je tematika aktualna in nova ter tako še ne povsem raziskana, ima pa potencial za raziskovanje. Obravnava pacientov s covid-19 po svetu ni enotna in se razlikuje od bolnišnice do bolnišnice. Strokovnjaki v svojih člankih prepoznavajo respiratorno fizioterapevtsko obravnavo kot pozitivno metodo dela in kot dober dodatek k zdravstveni obravnavi pacienta s pozitivnimi učinki na njegov respiratorni sistem, ni pa mogoče njene uporabe posplošiti oz. standardizirati, saj je bolezen takšne narave, da na vsakega pacienta vpliva drugače oz. ga prizadene v drugačni stopnji. Sama respiratorna fizioterapevtska obravnava na pacienta deluje celostno – tudi na ostale organske sisteme, ne le respiratornega. Pozitivno deluje tudi na mentalno zdravje pacienta. Strokovnjaki zagovarjajo čim zgodnejšo vključitev respiratornega fizioterapevta v obravnavo pacienta, saj se tako lahko izognemo hudim zapletom zaradi bolezni oz. zdravljenja in tako dosegamo dobre rezultate. Glede na potek bolezni in kužnost bolezni pri respiratorni fizioterapevtski obravnavi obstajajo določene nevarnosti, kot so: prenos okužbe, hitro spreminjanje stanja pacienta ter premalo kapacitet za nastanitev ali obravnavo pacientov. Tu nastopi multidisciplinarna obravnava pacienta s covid-19, ki je zelo pomembna za izid zdravljenja, saj ima pacient s covid-19 s pravočasno in pravilno izbranimi ukrepi različnih strokovnjakov zagotovljen najboljši možen izid zdravljenja in rehabilitacije po bolezni. Fizioterapevtska obravnava, tako splošna kot tudi respiratorna, med akutnim prebolevanjem bolezni covid-19 pozitivno vpliva na izid zdravljenja in tudi na rehabilitacijo po preboleli bolezni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: covid-19, respiratorna fizioterapevtska obravnava, akutna obravnava, respiratorni fizioterapevt, tim
Published: 28.11.2023; Views: 237; Downloads: 42
.pdf Fulltext (861,62 KB)

8.
UGOTAVLJANJE IN NAČINI OBVLADOVANJA ZAHTEVNEJŠIH ČUSTVENIH STANJ PACIENTA PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI
Aleksandra Saša Pevec, 2024

Abstract: Namen naloge je bil osvetliti problematiko, vezano na težje čustvene reakcije pacientov ter spremljanje strokovnjaka (v nadaljevanju fizioterapevta) med potekom fizioterapevtskih seans
Found in: ključnih besedah
Keywords: čustva, pacient, rehabilitacija, fizioterapija, fizioterapevt
Published: 20.02.2024; Views: 145; Downloads: 1

Search done in 0 sec.
Back to top