Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 15 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Most med izobraževanjem in trgom dela
Damjana Gruden, 2015

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 931; Downloads: 0
.pdf Fulltext (1,10 MB)

12.
13.
Trajnostno nakupno vedenje milenijcev v Sloveniji
Tjaša Stermecki, 2022

Abstract: Zaradi naraščajoče uporabe po vsem svetu nas trajnostni življenjski slog spodbuja k rabi naravnih virov in k skrbi za naše okolje. Ker generacija milenijcev najbolj stremi k trajnostni uporabi, nas je v diplomskem delu zanimalo njihovo nakupno vedenje. V teoretičnem delu smo opredelili nakupno vedenje uporabnikov, generacijo milenijcev in koncept trajnosti. V empiričnem delu smo spoznali, da milenijci sprejemajo trajnostne nakupne odločitve, vendar kljub svojim prepričanjem pogosto ravnajo drugače. Od trajnostne nakupne odločitve jih velikokrat odvrneta višja cena in slabša ponudba. Spoznali smo, da večja informiranost in čustveni tip nagovora povečata nakupno intenco trajnostnih izdelkov med slovenskimi milenijci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Trajnostno vedenje, trajnostni uporabnik, generacija Y, milenijci, nakupne navade milenijcev, trajnostna ozaveščenost.
Published: 13.06.2022; Views: 727; Downloads: 68
.pdf Fulltext (1,64 MB)

14.
Pomen medgeneracijskega učenja v organizaciji
Saša Gazvoda, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: medgeneracijsko učenje, generacija, motivacija, mentorstvo, učenje v organizaciji, diplomske naloge
Published: 20.02.2023; Views: 463; Downloads: 14
.pdf Fulltext (966,21 KB)

15.
Razvoj proceduralne generacije v okolju Unity
Aljaž Blatnik, 2023

Abstract: V magistrski nalogi opišemo in razvijemo proceduralno generacijo v razvojnem okolju Unity. V prvem delu naloge raziščemo zgodovino razvoja proceduralne generacije ter nato primerjamo tri aktualne igre, ki uporabljajo proceduralno generacijo, vendar pa se med seboj razlikujejo po obsežnosti uporabe proceduralne generacije. Nato vse izmed aktualnih iger primerjamo med seboj ter tudi s približki, ki ne vsebujejo proceduralne generacije. V zadnjem delu teoretičnega dela opišemo uporabljena orodja za lasten razvoj proceduralne generacije. Na koncu predstavimo še dva sistema proceduralne generacije, ki jih razvijemo sami. Prvi pristop uporablja algoritem naključne hoje, medtem ko drugi pristop za osnovo uporablja Perlinov šum. Opišemo tako delovanje posamezne proceduralne generacije kot tudi programsko kodo ter nato predstavimo še lastne ugotovitve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: proceduralna generacija, Unity, naključna hoja, Perlinov šum, programiranje
Published: 20.09.2023; Views: 379; Downloads: 18
.pdf Fulltext (5,05 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top