Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
13.
14.
15.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4949; Downloads: 317
.pdf Fulltext (1,67 MB)

16.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Abstract: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Published: 17.08.2018; Views: 11634; Downloads: 734
.pdf Fulltext (817,01 KB)

17.
18.
Varstvo pravic stranke v postopku upravnega odločanja
Ani Eberle, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni postopek, upravna zadeva, temeljna načela, pravice strank, javni interes
Published: 12.06.2019; Views: 2145; Downloads: 101
.pdf Fulltext (449,26 KB)

19.
Mediacija v upravnih zadevah
Nika Radikon, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: alternativno reševanje sporov, mediacija, upravna zadeva, mediator, poravnava, javni interes, nezavezujoči pravni vir
Published: 17.06.2019; Views: 2154; Downloads: 107
.pdf Fulltext (1,14 MB)

20.
Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravu
Andraž Matjaž, 2020

Abstract: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Published: 01.12.2020; Views: 2637; Downloads: 223
.pdf Fulltext (646,76 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top