11. |
12. Vpliv računalniškega piratstva na stopnjo računalniškega kriminalaDušan Jambriško, 2012 Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v današnjem svetu močno prisotna, brez nje bi
svet obstal ali postal neuporaben. Internet ima velik vpliv na dogajanje v družbi. Prinaša
mnogo koristi, je hitro in globalno dostopen, prinaša pa tudi mnogo slabosti, saj je zasebnost
posameznika v informacijski družbi ogrožena. S pojavom spletnih socialnih omrežij je
internet postal zakladnica osebnih podatkov posameznikov, s katerimi upravljajo ponudniki
tovrstnih storitev, ki izkoriščajo osebne podatke za drugoten namen, kot so bili prvotno
zbrani.
Na tem področju je bilo potrebno urediti zakonodajo, ki bi varovala posameznike pred
nepooblaščenim dostopom in ščitila njihovo zasebnost. Google je v prehodu v leto 2012
najavil veliko spremembo njihove politike zasebnosti, s katero zelo posega v zasebnost
posameznika.
Found in: ključnih besedah
Keywords: računalniški kriminal, računalniško piratstvo, avtorske pravice, kazniva dejanja
Published: 08.08.2018; Views: 2444; Downloads: 103
 Fulltext (21,90 MB) |
13. Jemanje in dajanje podkupnin - pravni in operativni vidikIgor Šegel, 2012 Found in: ključnih besedah
Keywords: dajanje podkupnin, jemanje podkupnin, korupcija, gospodarski kriminal, vloga policije, vloga tožilstva, vloga sodišč, kazenski postopek, pravna klasifikacija, sodni postopek, Kazenski zakonik, pregon kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin, Komisija za preprečevanje korupcije
Published: 02.08.2018; Views: 2462; Downloads: 174
Fulltext (556,61 KB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Uporaba strelnega orožja policiji ne zagotavlja ustreznega ukrepanja proti terorizmuKaja Beguš, 2017 Abstract: Delo predstavlja pravno ureditev uporabe strelnega orožja policije v Republiki Sloveniji, različne vrste terorizma v današnjem svetu ter ukrepe in instrumente Evropske unije v okviru boja zoper terorizem. V prvem delu sem se osredotočila na pojem terorizem. Predstavila sem vrste terorizma, pravne dokumente na mednarodni in regionalni ravni, ki so ključni v okviru boja zoper terorizem ter teroristično ogroženost v današnjem svetu. V drugem delu sem se osredotočila na ukrepe in instrumente Evropske unije ter Republike Slovenije v povezavi s slovensko policijo v okviru boja zoper terorizem. Poleg tega sem podrobneje predstavila sedanjo zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Republiki Sloveniji ter obrazložila zakaj le ta ne zagotavlja policiji ustreznega ukrepanja zoper terorizem. V zadnjem delu pa sem primerjala zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Nemčiji, Švici in na Hrvaškem ter analizirala intervju, ki sem ga opravila s policistom, kriminalistom ter upokojenim policistom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: terorizem, policija, policisti, policijski postopki, organizirani kriminal, strelno orožje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3087; Downloads: 178
Fulltext (1,16 MB) |
19. Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkovRenato Butinar, 2017 Abstract: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3201; Downloads: 376
Fulltext (1,21 MB) |
20. Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletuDaša Bertok, 2017 Abstract: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3944; Downloads: 249
Fulltext (1,80 MB) |
