91. Status zapornikov v GuantanamuHeidi Hrvatin, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, boj proti terorizmu, zapor, zaporniki, vojni ujetniki, človekove pravice, prepoved mučenja, izredne izročitve, vojaške komisije, Domovinski zakon iz leta 2006, Ženevske konvencije, Guantanamo
Published: 29.07.2020; Views: 1820; Downloads: 73
 Fulltext (1,21 MB) |
92. Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega pravaPetja Milješić, 2020 Abstract: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Published: 11.01.2021; Views: 1418; Downloads: 185
Fulltext (465,23 KB) |
93. Status Kosova v mednarodni skupnostiUroš Vukosavljević, 2020 Abstract: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Published: 16.02.2021; Views: 1614; Downloads: 121
Fulltext (1,22 MB) |
94. Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenostiMaja Matičič, 2020 Abstract: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Published: 09.03.2021; Views: 1132; Downloads: 105
Fulltext (1,96 MB) |
95. Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenostMartin Hrup, 2020 Abstract: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Published: 10.03.2021; Views: 1656; Downloads: 169
Fulltext (3,21 MB) |
96. Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družbDamjan Mihevc, 2020 Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published: 04.06.2021; Views: 1116; Downloads: 0 |
97. Vpliv transnacionalnega prava na preobrazbo državePolona Batagelj, 2020 Abstract: Dejstvo je, da je obdobje moderne zamenjalo obdobje postmoderne, kar prinaša predvsem na pravnem področju številne spremembe in nove značilnosti. Država je postala le ena izmed ustvarjalk prava in na državno ozemlje je počasi začelo vstopati transnacionalno pravo. To pravo ustvarja preko številnih nedržavnih in vse bolj funkcionalnih akterjev in institucij nova pravila, pri čemer država in še manj državljani največkrat ne sodelujejo, vendar jih morajo kljub temu spoštovati enako kot državna pravila. Transnacionalno pravo je še dokaj nepoznano (in včasih celo zanikano) pravo, ki pa pomembno vpliva na preobrazbo države (v smislu njene suverenosti, demokracije, načela pravne države, človekovih pravic, institucij) in državnega prava (njegove hierarhije, skladnosti, stabilnosti, jasnosti, predvidljivosti). Ti vplivi in učinki hudo kršijo marsikatero pravico državljanov, v nekaterih primerih pa lahko celo povzročijo nižanje splošne kakovosti življenja v državi. Obenem transnacionalno pravo ne prinaša vedno le grožnje, ampak lahko prinese tudi nove priložnosti in pozitivna prestrukturiranja v državi. Prav zato morajo postmoderne države razmišljati o tem, kako bi lahko čim bolje izkoristile priložnosti transnacionalnega prava in hkrati omejile njegove negativne vplive oz. kako bi lahko v svoji ureditvi čim bolje povezale moderne in postmoderne elemente. Eno izmed rešitev zagotovo predstavljajo spremembe v pravnem izobraževanju, ki bi prinesle novo znanje o transnacionalnem pravu, predvsem pa zavedanje o njegovem obstoju in pomembnosti. Z boljšo pravno izobrazbo o transnacionalnem pravu bi tako lažje dosegli ustrezen dialog med modernimi in postmodernimi trendi na način, da bi države v kar največji meri ohranjale svojo suverenost, demokratičnost in druge pomembne vrednote ter hkrati svoja šibka državna področja izboljšale s pomočjo ustreznih transnacionalnih norm. Tako bi (pravni) svet postal boljši in pravičnejši.
Found in: ključnih besedah
Keywords: država, transnacionalno pravo, mednarodno pravo, moderna, postmoderna, disertacije
Published: 09.06.2021; Views: 1396; Downloads: 228
Fulltext (2,42 MB) |
98. Je ISIS država?Eva Lukančič, 2020 Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda
Found in: ključnih besedah
Keywords: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice
Published: 19.07.2021; Views: 985; Downloads: 97
Fulltext (682,25 KB) |
99. Razvoj mednarodnega prava nadzračnega prostoraLaura Glaner, 2020 Abstract: V diplomski nalogi želimo bralcem predstaviti mednarodnopravni razvoj prava nadzračnega prostora in njegov pomen za sodobno družbo. V prvem delu predstavljamo zgodovinski okvir, ki je pripeljal do poznavanja formalnih pravnih virov nadzračnega prostora in načel, ki se v mednarodnem prostoru implicirajo skupaj z uporabo doktrine res communis omnium. V osrednjem delu pozornost namenjamo tematiki nacionalnih pravnih sistemov, njihovem vplivu in pravni urejenost nacionalnih prav posameznih držav na področju prava nadzračnega prostora. Opisujemo, kako sta na razvoj prava nadzračnega prostora vplivali vesoljska zakonodaja in vesoljska politika. Predstavljamo pomen tako imenovane vesoljske diplomacije, ki se je razvila v zadnjih petdesetih letih in postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ker je področje prava nadzračnega prostora še dokaj neraziskano in ker ne vemo, kakšna pravna vprašanja bo potrebno reševati v prihodnje, v diplomskem delu opisujemo tudi tehnike reševanja sporov na področju prava nadzračnega prostora. V zadnjem delu predstavljamo razvojne tematike in prihodnost, ki naj bi čakala pravno skupnost. Bomo nekoč z razvojem tehnologije lahko prav vsi potovali v vesolje? Bo zaradi napredka tehnologije in stremenja človeštva k odkrivanju novih skritih delov nadzračnega prostora potrebno posodobiti, spremeniti ali razviti nove formalne pravne vire v mednarodni skupnosti?
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, nadzračni prostor, vesoljske tehnologije, sporazumi o nadzračnem prostoru, načela mednarodnega prava nadzračnega prostora, res communis omnium
Published: 23.07.2021; Views: 972; Downloads: 113
Fulltext (598,99 KB) |
100. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Abstract: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Published: 23.07.2021; Views: 1020; Downloads: 101
Fulltext (754,35 KB) |
