31. |
32. Vizija stanovanjske politike mladihAndrijana Doneva, 2021 Abstract: V diplomskem delu je obravnavana stanovanjska problematika mladih. Veliko mladih se ob vstopu v odraslo obdobje spopada z izzivom – reševanje bivanjskega vprašanja. Mnogokrat je mladim ta dobrina nedostopna, saj je vstop na stanovanjski trg zanje skoraj nemogoče dejanje. Namen diplomskega dela je predstaviti stanovanjsko situacijo mladih in njihovo vizijo za boljšo bivanjsko prihodnost. Pri tem smo analizirali slovenski trg nepremičnin in ugotovili, da je ponudba stanovanjskih nepremičnin premajhna, povpraševanje po teh pa vedno bolj narašča. Posledica tega so visoke cene nepremičnin tako za najem kot tudi za nakup. Zaradi specifičnosti trga je pomembna tudi vloga države na tem področju. Obravnavali smo tudi vlogo države na področju stanovanjskega vprašanja. Nadalje so predstavljeni stanovanjska politika v Sloveniji in akterji, ki se ukvarjajo s stanovanjskim področjem. Z anketnim vprašalnikom smo analizirali trenutno bivanjsko situacijo mladih v Sloveniji in podali predloge, s katerimi bi država lahko pomagala mladim do stanovanja. Rešitev stanovanjskega problema predstavlja prvo stopničko do osamosvojitve mladih in hkrati vpliva na kvaliteto življenja, delo, ustvarjanje družine. Rezultati raziskave so pokazali, da so mladi nezadovoljni s trenutno stanovanjsko politiko in zakonodajo ter da želijo spremembe in izboljšave na tem področju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stanovanje, nepremičnina, stanovanjska problematika, mladi, stanovanjska politika, stanovanjski sklad
Published: 31.03.2022; Views: 1055; Downloads: 93
 Fulltext (2,77 MB) |
33. Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacientiAnel Sedić, 2022 Abstract: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Published: 06.07.2022; Views: 1025; Downloads: 119
Fulltext (1,02 MB) |
34. |
35. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Abstract: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 1014; Downloads: 179
Fulltext (1,42 MB) |
36. Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorjaErna Toromanović-Sendić, 2022 Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja
okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih
najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš.
V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko
aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se
osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action
for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo
prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci
(udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«).
Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji
zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše
raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav
tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo
v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na
podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma
uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To
so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in
struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti.
Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje
okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način
omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše
sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati
promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal
informiranja za vse generacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 477; Downloads: 42
Fulltext (2,35 MB) |
37. Aktivnosti Stanovanjskega sklada RS na področju reševanja stanovanjske problematike mladih v SlovenijiEva Lebar, 2023 Abstract: Pravica do stanovanja je temeljna človekova pravica, in pomeni, da ima vsak človek, ne glede na premoženje, barvo, ali zdravstveno stanje, pravico do bivališča. Uspešno rešeno stanovanjsko vprašanje je eden izmed najpomembnejših mejnikov na poti osamosvajanja mladih. Stanovanje mlademu posamezniku predstavlja zavetje in okolje, v katerem je avtonomen, ki ga ustvarja na podlagi lastnih interesov; prostor, v katerem lahko preživlja svoj prosti čas, se druži in, tisto najpomembnejše, si ustvari družino. Stanovanjski položaj današnje mladine je izrazito odvisen od njihovih staršev oziroma sorodnikov, ki jim pri reševanju stanovanjskega problema lahko pomagajo. Med državnimi organi največ aktivnosti pri reševanju stanovanjske problematike mladih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Namen magistrskega dela je bil preučiti aktivnosti Stanovanjskega sklada RS na področju reševanja stanovanjske problematike mladih. Raziskati in preučiti smo želeli, s kakšnimi stanovanjskimi težavami se soočajo mladi v Republiki Sloveniji. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšne aktivnosti izvaja Stanovanjski sklad RS na tem področju. Pri pripravi magistrskega dela so bile uporabljene normativna metoda, metoda deskripcije, analitična metoda, metoda indukcije, metoda intervjuja in kvantitativna metoda (metoda anketiranja). Rezultati so pokazali, da je v Republiki Sloveniji zelo prisoten problem stanovanjske problematike mladih, ker je stanovanjska politika zadnjih 30 let neučinkovita. Kljub temu pa Stanovanjski sklad RS poskuša na najboljši možen način in v okviru danih zmožnosti ter zakonodajnega okvirja reševati in blažiti to problematiko. Ugotovitve magistrskega dela so lahko v pomoč mladim, ki se srečujejo s to problematiko in bodo preko magistrskega dela lahko spoznali projekte oziroma aktivnosti Stanovanjskega sklada RS, ki bi jim koristili in pomagali rešiti stanovanjski problem. V pomoč so lahko tudi SSRS, saj je dobil potrditev, da mladi delovanja SSRS ne poznajo in da morajo več narediti na informiranju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stanovanjski sklad RS, stanovanjska problematika, mladi, stanovanjska politika, ReNSP15-25
Published: 25.05.2023; Views: 405; Downloads: 66
Fulltext (1,11 MB) |
38. Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 letRina Mazreku, 2023 Abstract: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja.
V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih.
Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija.
Published: 29.07.2023; Views: 324; Downloads: 25
Fulltext (1,28 MB) |
39. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023 Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Published: 30.09.2023; Views: 244; Downloads: 9
Fulltext (1,57 MB) |
40. UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČAlja Ana Križman, 2023 Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače.
Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Found in: ključnih besedah
Keywords: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Published: 30.09.2023; Views: 271; Downloads: 31
Fulltext (1,15 MB) |
