Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Varnost je osnovni pogoj za konkurenčen letalski sektor. Regulativni sistem zato predpisuje visoke varnostne standarde, ki jih morajo stalno izpolnjevati vsi neposredni deležniki v letalstvu. Mednje uvrščamo letalske prevoznike, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, organizacije za zagotavljanje stalne plovnosti, vzdrževalne organizacije, organizacije za usposabljanje letalskega in drugega strokovnega osebja, ponudnike storitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov in ne nazadnje pristojne organe za certifikacijo in nadzor. Čeprav je letalstvo na splošno, še posebej pa evropsko, daleč najvarnejši način prevoza, se nesreče in incidenti kljub temu dogajajo. Kakšna pa je odgovornost neposrednih deležnikov v letalstvu? Nepogodbeno odškodninsko odgovornost delimo na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. Medtem ko je odgovornost letalskih prevoznikov in proizvajalcev zrakoplovov določena z Montrealsko konvencijo, Uredbo Sveta (ES) št. 2027/97 in Direktivo 85/374/EGS ter je v obeh primerih objektivna, podobnih predpisov, ki bi urejali odgovornost preostalih neposrednih deležnikov v letalstvu, na globalni ali vsaj evropski ravni ni, zato se v primeru njihove odškodninske odgovornosti uporabljajo nacionalna pravila. Namen doktorske disertacije je predstaviti in analizirati vrste odgovornosti neposrednih deležnikov v letalstvu ter ugotoviti, ali so ureditve zadovoljive ali bi kazalo tudi za preostale subjekte razmisliti o enotni ureditvi odgovornosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odškodninska odgovornost, deležniki v letalstvu, škoda, unifikacija
Published: 16.02.2021; Views: 1412; Downloads: 105
Fulltext (2,43 MB)

Abstract: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Published: 10.03.2021; Views: 1632; Downloads: 139
Fulltext (1,15 MB)

Abstract: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Found in: ključnih besedah
Keywords: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Published: 23.07.2021; Views: 1181; Downloads: 118
Fulltext (1,41 MB)

Abstract: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Found in: ključnih besedah
Keywords: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Published: 22.08.2022; Views: 622; Downloads: 53
Fulltext (1,19 MB)

Abstract: V primeru, ko se delavec poškoduje pri opravljanju dela, mu za nastalo škodo odgovarja delodajalec po splošnih pravilih odškodninskega prava – po načelih krivdne ali objektivne odgovornosti. Nemalo pa je primerov, ko delavcu pri opravljanju dela za delodajalca škoda nastane zaradi ravnanja tretjega ali po naključju. Iz sodne prakse nižjih sodišč, predvsem Višjega delovnega in socialnega sodišča, je v tovrstnih primerih zaznati težnje po prisojanju odškodnine, ker se razpravljajočemu sodniku to zdi pravično in primerno glede na naravo delovnega razmerja. V ta namen poskušajo nekateri sodniki širiti polje dolžne skrbnosti delodajalcev ali pa dejanje tretje osebe oziroma nesrečni slučaj prištevajo v okvir nevarne dejavnosti. Takim »poskusom« širjenja pojma odškodninske odgovornosti delodajalca pa ni naklonjeno Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vztraja na stališču, da delodajalcu v takih primerih ni mogoče očitati niti krivdne niti objektivne odgovornosti. Sodna praksa VSRS na področju odškodninske odgovornosti delodajalca nasproti delavcu izhaja iz splošnih načel civilnega prava, čeprav stranki v delovnem razmerju nista v enakopravnem položaju. Delavec je delodajalcu podrejen in od njega osebno odvisen zaradi dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V sojenju o tovrstnih odškodninskih zahtevkih bi bilo zato navedena dejstva potrebno upoštevati v luči temeljnega načela delovnega prava in favorem laboratoris. Čeprav se navedena problematika večkrat izpostavlja v sodniških krogih, je na to temo relativno malo literature. V dokaj podobnih primerih prihaja celo do različnih odločitev sodišč, kar je vsekakor v nasprotju z načelom pravne varnosti. V okviru te disertacije sem zato raziskala možnosti za spremembo sodne prakse v okviru veljavne ureditve odškodninske odgovornosti delodajalca delavcu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odškodninska odgovornost delodajalca, škoda pri delu, škoda v zvezi z delom, naključje, krivda tretjega
Published: 12.01.2023; Views: 631; Downloads: 84
Fulltext (1,19 MB)