1. Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijoJožefa Fridl, 2015 Abstract: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 31.08.2017; Views: 3705; Downloads: 174
 Fulltext (3,76 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vloga vedenjskih vzorcev pogrešanih oseb pri njihovem iskanjuSebastian Mohorič, 2017 Abstract: Policija vsako leto obravnava povprečno 455 prijav pogrešanih oseb. Praviloma večino pogrešanih oseb najdejo v razmeroma kratkem času po prijavi pogrešanja, zato se prekinejo vse aktivnosti v zvezi z njenim iskanjem. V ostalih primerih pa policija vloži veliko napora in sredstev, da bi pogrešano osebo čim hitreje našli. Iskalna akcija je potrebna v približno tretjini primerov prijav pogrešane osebe, kar pomeni, da jih je povprečno 152 na leto. Pri iskanju policija pogosto zaprosi za pomoč enote sil za zaščito, reševanje in pomoč, saj so njihovi člani specifično usposobljeni prostovoljci, ki s svojim znanjem zelo pripomorejo k učinkoviti izvedbi iskalne akcije. Cilj vsake iskalne akcije je, da se pogrešana oseba najde. Za udeležene v iskalni akciji lahko najdba mrtve pogrešane osebe pomeni, da je bila iskalna akcija neuspešna, vendar je širše gledano tudi ta iskalna akcija uspešna, saj pomeni konec negotovosti svojcev in prijateljev, ki se lahko tako dostojno poslovijo od pokojnika. Vsak človek, tudi pogrešana oseba, ima svoj vedenjski vzorec, ki je dokaj konstanten. Glede na te vzorce lahko napovemo njegovo obnašanje in delovanje. Kljub trditvi, da ima vsak posameznik svoj vedenjski vzorec, je lahko za določene kategorije ljudi značilno podobno obnašanje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da imajo mladostniki v različnih fazah razvoja podobne vedenjske vzorce. Prav tako vedenjski vzorci določenih bolezenskih stanj prevladujejo nad vedenjskimi vzorci zdravega človeka. Ker je vedenjski vzorec pogrešane osebe za iskalno akcijo ključnega pomena, smo predlagali, da se ga vključi v organizacijo, načrtovanje in izvedbo iskalne akcije. Predlog sestavljajo trije sklopi. V prvem sklopu predlagamo vsebinsko dopolnitev in preureditev obstoječega obrazca Pogrešane osebe, I. del. V drugem sklopu smo, po vzoru tujih policij, izdelali dve prilogi: Kategorije pogrešanih oseb in njihove značilnosti in Kje iskati?. V tretjem sklopu smo izdelali obrazec Vedenjski vzorec pogrešane osebe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: policija, iskalne akcije, pogrešane osebe, iskanje pogrešanih oseb, vedenjski vzorci, Slovenija
Published: 07.11.2017; Views: 4560; Downloads: 275
Fulltext (2,00 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Ciljno iskanje osebAleksander Volmajer, 2016 Abstract: Magistrsko delo Ciljno iskanje oseb obravnava iskanje oseb kot eno izmed pozabljenih ali zapostavljenih področij dela policije, katerega razvoj je vse od nastanka samostojne države R Slovenije obstal na začetni točki. Sam pojem iskanje oseb, ki predstavlja osnovo ali podlago za ciljno iskanje oseb, ostaja nepojasnjen in nedefiniran medtem, ko je pojem ciljnega iskanja oseb določen in zapisan kot intenzivna in načrtovana metoda dela za izsleditev posebej izbrane osebe, ki se jo išče zaradi prijetja. Vendar je med teorijo in prakso velika razlika. Šele zadnje leto ali dve posamezniki v policijskih vrstah načrtno in intenzivno iščejo iskane osebe, medtem ko je iskanje in prijetje oseb še vedno v 90 odstotkih stvar naključja. Morebiti je za zatečeno stanje potrebno iskati krivca na strani Policije in tistih, ki krojijo razvoj slovenske policije in oblikujejo njene strateške cilje, morebiti pa na strani organov pregona in pravosodja in njihovega mačehovskega odnosa do tega področja. Ciljno iskanje oseb je specifično področje dela, katerega bistvena značilnost je ali bi moralo biti tesno sodelovanje organov preiskave, pregona ter pravosodnih organov, čeprav temu ni tako. Izvajanje nalog iz tega področja predstavlja izključno samo zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku in zagotovitev izvršitve kazni zapora in ne preiskovanje kaznivih dejanj. Težava pa je v tem, dana primer policija zaključek svojega dela vidi v podani kazenski ovadbi. Tožilstvo vidi zaključek svojega dela v izdani pravnomočni sodbi. Sodišče vidi zaključek svojega dela v izpeljanem sodnem postopku tako ali drugače. Nihče od teh treh ključnih akterjev ne vidi problema v trenutni situaciji. Izjema so le mediji, ki občasno polnijo časopisne in internetne strani z neuspehi slovenske policije, tožilstva in sodnega sistema pri iskanju obdolžencev ali obsojencev na begu ter s tem ustvarjajo popolnoma napačen pritisk na le-te. In prav zaradi teh pritiskov policija, tožilstvo in sodstvo na vrat in nos iščejo neke rešitve, namesto da bi s pravilnim pristopom in sodelovanjem vpeljali ciljno iskanje oseb v redno, strokovno in visoko učinkovito nalogo ne samo policije, temveč celotnega mehanizma od policije, tožilstva do sodišča.The master's thesis "Target search of persons" deals with the search of persons as one of the forgotten and neglected areas of the police department. This area of police work basically hasn't developed ever since Republic of Slovenia became an independent state. The basic notion of searching persons, providing the basis or a platform for a targeted search, remains unclear and undefined; however the definition of a targeted search of persons is set and is considered to be an intensive and planned work method to track down a specific person sought to be apprehended. There is however a major difference between theory and practice. It is true that in the past year or two several individuals in the ranks of the police department have begun to actively and intensively search for persons, yet the fact remains that in 90 % of the cases, the search and the apprehension are a matter of coincidence. One could blame the police department for the current stalemate situation, while some of the blame could be put on the shoulders of people responsible for the strategy and development of the Slovenian Police; one could also blame the enforcement authority and the justice department for their ignorant attitude towards this area of police work. Target search of persons is a specific area of work, which requires a full cooperation between the searching authority, enforcement authority and the judicialauthority. Unfortunately, that is currently not the case. The execution of tasks in this area includes only the assurance of the defendant's presence and the assurance of executing the prison sentence; it does not include the investigation of criminal acts. The problem is that the police sees its final results once the criminal charges have been issued. The public prosecutor's office concludes its work once a verdict has been reached. The court sees its final results one way or the other once all the courtproceedings have been concluded. The problem is that none of these three parties really recognize the seriousness of the current situation. The only exception are the media, which are quick to fill their newspaper or internet pages with headlines of how the police, the prosecutor's office or the judicial system failed to find defendants or convicts on the run, therefore creating unnecessary pressure for all parties involved. This kind of pressure then forces the police, the prosecutor's office and the court to frantically look for quick solutions instead of cooperating and choosing a proper approach such as implementing target search of persons to become a regular, professional and highly efficient task of not only the police department, but of the prosecutor's office and the court as well.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tiralica, ciljno iskanje oseb, obdolženec, obsojenec, pooblastila, zakonodaja, človekove pravice
Published: 24.07.2018; Views: 3293; Downloads: 268
Fulltext (1,44 MB) |
10. Posledice dviga davka od dohodka pravnih oseb na konkurenčnost gospodarstvaTina Fele, 2019 Abstract: Diplomsko delo obravnava posledice spremembe stopnje davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) z dne 1. 1. 2017 na konkurenčnost gospodarstva v Sloveniji. Stopnja DDPO se je povečala za 2 % na 19 %. Naloga obravnava osnovni namen, vrsto davkov in olajšave v Sloveniji. Definiram in opišem dejavnike konkurenčnosti in jih podrobneje razdelam za Slovenijo. Obravnavam in potrdim negativno korelacijo med povišanjem DDPO v letu 2017 in konkurenčnostjo. Ugotavljam posledice uspešnosti poslovanja in mnenj z opravljeno raziskavo podjetij različnih velikosti, dejavnosti in izkušenj. Podjetja so v večini poslovala z dobičkom zaradi gospodarske rasti in posledično tudi več vplačala v državno blagajno. Zaradi spremembe davčne stopnje bodo podjetja manj zaposlovala in manj sredstev namenjala za zaposlene. Prav tako podjetja, ki v večini poslujejo s podjetji iz Slovenije, pričakujejo manj naročil v prihodnosti. Pričakuje se, da se bodo težje našli investitorji kot poprej. Ravno tako bodo podjetja manj vlagala v raziskovanje in razvoj, čeprav država spodbuja tovrstne naložbe z olajšavami. Podjetja pričakujejo tudi likvidnostne težave ob plačilu akontacije za DDPO in prav tako v večini namenjajo dobiček za ohranjanje denarnega toka v podjetju. Dobiček torej ostaja v podjetju in zelo malo podjetnikov trdi, da si izplačuje dosežen dobiček. Podjetniki ustvarjen dobiček vlagajo tudi v razvoj novih produktov/storitev, dolgoročna sredstva ter nagrade in bonuse zaposlenih. Ugotavljam, da dobiček ni le osnovni namen in cilj podjetja, temveč tudi orodje, ki zagotavlja, da podjetje ohrani stabilno poslovanje in konkurenčnost v prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, konkurenčnost, gospodarska rast, človeški kapital, neposredne tuje investicije, davčne olajšave.
Published: 06.03.2019; Views: 2454; Downloads: 133
Fulltext (1,67 MB) |
