Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Trend socialnih pravic v samostojni Sloveniji
Jurij Zrim, 2018

Abstract: V diplomski nalogi sem proučil spreminjanje socialnih transferjev v samostojni Sloveniji v kontekstu sprememb političnega okolja in pomembnejših ekonomskih kazalnikov. Analiziral sem 54 posameznih sprememb zakonov in pravilnikov, ki so posegale na področje obravnavanih socialnih transferjev, in ovrednotil, ali posamezna sprememba krči ali širi obseg socialnih pravic. Teza diplomskega dela je, da so leve stranke bolj, desne pa manj socialne in da je to razvidno iz zakonov in pravilnikov, sprejetih v njihovem mandatu. V sklepnem delu diplomskega dela sem opredelil trajektorijo sprememb v obdobju vsake vlade v samostojni Sloveniji in ugotovil, da teza v različni meri velja za različne vlade.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialni transferji, desnica, levica, politične stranke, vlada, širjenje, krčenje, pravice
Published: 16.06.2018; Views: 2473; Downloads: 195
.pdf Fulltext (3,05 MB)

2.
3.
Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danes
Milena Bartelj, 2011

Abstract: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja. Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010). Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju. Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006 spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško − ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost. Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve. V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Published: 29.07.2021; Views: 1146; Downloads: 52
.pdf Fulltext (869,92 KB)

4.
Percepcija levice in desnice v slovenski družbi
Ranko Bjelovuk, 2012

Abstract: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti na zgornje vprašanje. Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij. Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in rimskokatoliške cerkve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Published: 29.07.2021; Views: 851; Downloads: 64
.pdf Fulltext (1,05 MB)

5.
Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji
Robert Gajser, 2020

Abstract: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso. Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev. Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden teren za t. i. volilno manipulacijo. Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev, in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 878; Downloads: 67
.pdf Fulltext (970,05 KB)

6.
Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Damjana Roblek, 2020

Abstract: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Published: 04.02.2022; Views: 677; Downloads: 68
.pdf Fulltext (1,30 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top