1. |
2. Ureditev starostnih pokojnin v Evropski unijiIra Osojnik, 2017 Abstract: Magistrska naloga vsebuje pregled področja starostnih pokojnin v državah članicah Evropske unije. Osredotoča se na zakonsko ureditev starostnega pogoja, dobe plačanih pokojninskih prispevkov in druge pogoje, ki omogočajo prejemanje polne starostne pokojnine tistim, ki so te omejitve izpolnili. Naloga povzema tudi reforme, ki so jih države članice v zadnjem obdobju implementirale v socialno zakonodajo, ki pokriva starostne pokojnine, ter ključen razlog za reformiranje tega področja, ki je negativna demografska slika prebivalstva Evropske unije.Začetni del naloge opisuje razvoj socialnega varstva v Evropi s poudarkom na pokojninah. V tem sklopu je opisana delitev evropske socialne varnosti na tri različne sisteme, ki imajo danes velik vpliv na financiranje starostnih pokojnin. Evropska unija kot skupnost večine evropskih držav se s pogostimi ukrepi in vzvodi intenzivno trudi ohraniti socialne standarde, ki jih najrazvitejše članice v skupnosti danes dosegajo.Osrednji del naloge vsebuje pregled trenutne zakonske ureditve držav članic Evropske unije in Slovenije na področju starostnih pokojnin. Predstavljene so tudi reforme tega področja, ki jih posamezne članice že izvajajo in reforme,ki so v nekaterih državah še napovedane. Zadnji sklop naloge povzema učinkovite reforme in s tem rešitve na področju starostnih pokojnin, ki so jih izvedle druge države članice EU ter primere kako bi lahko Slovenija izkušnje drugih članic na področju reformiranja starostnih pokojnin implementirala v prihajajočo pokojninsko reformo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, socialna varnost, pokojninski sistemi, starostne pokojnine, reforme, demografija
Published: 27.09.2018; Views: 2481; Downloads: 141
 Fulltext (1,30 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Evolucija pokojninskega zavarovanja na slovenskih tlehKatarina Žohar, 2016 Abstract: Slovenija se tako kot večina drugih evropskih držav že nekaj časa ukvarja z vse večjim problemom staranja prebivalstva. Demografske spremembe so eden glavnih vzrokov, ki kličejo k vse večjemu sprejemanju izzivov medgeneracijskega sodelovanja. Evropski parlament je leto 2012 poimenoval kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zdi se, da je bil prav zaradi tega konec leta 2012 sprejet tudi zadnji veljavni zakon pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ-2). Z njegovim sprejetjem in uveljavitvijo pa se v resnici nadaljuje pokojninska reforma, ki je začela potekati že s prejšnjim zakonom, sprejetim konec leta 1999 (ZPIZ-1). Tako se v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja že 15 let uzakonjajo korenite spremembe; posega se v temeljne gradnike obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati oblikuje mreža obveznih in prostovoljnih dodatnih zavarovanj z upoštevanjem priporočene kombinacije javnega in zasebnega pokojninskega zavarovanja, vse z namenom preprečiti finančni zlom obstoječega pokojninskega sistema.
Diplomska naloga ob opisu zgodovine slovenskega pokojninskega zavarovanja spremlja oblikovanje in razvoj pravne ureditve pokojninskega sistema v samostojni državi Sloveniji z vsemi njenimi popravki oziroma reformami. Hkrati predvideva prihodnji razplet prilagoditev, ki bodo morale odgovoriti spremenjenim ekonomskim in socialnopolitičnim okoliščinam in ki naj bi se obrestovale v nadaljevanju solidarnosti in sodelovanja med generacijami. Spremembe niso nujne samo v zakonodaji, ampak tudi v miselnosti vseh nas.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, pokojninska doba, pokojnine, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 742; Downloads: 6
 Fulltext (242,34 KB) |
7. Spoštovanje vladavine prava v Evropski unijiTeja Zrim, 2023 Abstract: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Published: 20.06.2023; Views: 495; Downloads: 71
Fulltext (905,45 KB) |
8. Konferenca o prihodnosti Evrope - projekt spodbujanja državljanske participacije pri oblikovanju politik Evropske unijeMirjana Lesar, 2023 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje državljanske udeležbe pri oblikovanju politik EU, uporabo, učinkovitost in razumevanje dostopnih instrumentov za sodelovanje. Problematika, obravnavana v magistrski nalogi, se nanaša na nove modele vključevanja državljanov v oblikovanje politik EU, ki so v trenutku krize evropske identitete in demokracije ključnega pomena. Glavni namen magistrskega dela je predstaviti Konferenco o prihodnosti Evrope, s poudarkom na aktivni državljanski udeležbi pri oblikovanju politik EU.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja sprememb državljanske participacije v EU. Z analitično metodo smo poglobljeno in kritično razmišljali o problematiki, povezani s pomenom državljanske participacije pri delu EU ter vrednotili dejstva in zbrane informacije. Empirični del naloge zajema predstavitev in analizo spletnega dogodka: »Državljani kot delničarji evropskega projekta: kaj sledi?« ter predstavitev in analizo in primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati študije »V izvedbi«.
Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU. Ugotovljeno je bilo, da je državljanska udeležba nizka zaradi nerazumevanja infrastrukture obstoječih instrumentov sodelovanja, kar je tudi povezano s problemom digitalne in politične pismenosti državljanov EU. Pri analizi spletnega dogodka smo se med drugim spraševali, ali je vključevanje državljanov v delo evropskih institucij odločilen premik k boljši povezanosti z Evropsko unijo. Udeleženci obravnavanega spletnega dogodka so mnenja, da lahko EU deluje kombinirano – na eni strani s predstavniško demokracijo, na drugi pa s participativno in deliberativno demokracijo, kar je pomembno zaradi skupne vizije o tem, kakšna je lahko prihodnost EU demokracije 21. stoletja.
Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Published: 27.09.2023; Views: 292; Downloads: 14
Fulltext (1,88 MB) |
