11. Mednarodnopravni vidiki položaja ozemelj, ki so enostransko razglasili svojo samostojnost (Turška republika Ciper, Abhazija, Južna Osetija, Kosovo)Jelena Kalabić, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, samoodločba, odcepitev, Kosovo, Južna Osetija, Abhazija, Ciper, priznanje, sodna praksa
Published: 13.12.2017; Views: 2881; Downloads: 176
 Fulltext (534,87 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. Dileme pravne ureditve in prakse prometa s kmetijskimi zemljiščiDamijan Brulc, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: kmetijska zemljišča, ponudniki, upravne enote, pravni posli, sodna praksa, sodno varstvo, pogodbe, zemljiška knjiga, vknjižba, ničnost, izpodbojnost, disertacije
Published: 18.12.2017; Views: 2990; Downloads: 181
Fulltext (1,17 MB) |
16. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morjuJure Dolinar, 2016 Abstract: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Published: 12.07.2018; Views: 2467; Downloads: 144
Fulltext (1,56 MB) |
17. Primerjalno pravna analiza zakonodaje Združenih držav Amerike in Evropske unijeŽiga Luknar, 2017 Abstract: Hitri razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij poudarja vse večjo potrebo po zanesljivi zaščiti osebnih podatkov na spletu. Kot družba v 21. se pri tem soočamo predvsem z izzivi,kako zakonodajno ureditev prilagoditi tako, da bi bila zmožna globalno zaščititi posameznikovo pravico do zasebnosti na spletu. Pravica do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v Evropski uniji,predstavlja tako priložnost kot izziv za zaščito posameznikove zasebnosti in osebnih podatkov na spletu. Namen te naloge je predstavitev pravice do pozabe, kot jo definira 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in analiza koncepta pravice do zasebnosti, natančneje pravice do pozabe, v okviru sodne prakse in zakonodaje Evropske unije in Združenih držav Amerike. Raziskovalno izhodišče pričujoče magistrske naloge je predpostavka, da pravni sistem Združenih držav Amerike v primeru kolizije pravice do svobode izražanja in pravice do zasebnosti razlaga polje varovane zasebnosti bistveno drugače kot pravni sistem Evropske unije, kar lahko predstavlja bistveno mednarodnopravno nekompatibilnost pravnega varstva zasebnosti in osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.Ta magistrska naloga se tako v svojem jedru ukvarja s primerjalno-pravno analizo sodne prakse in zakonodaje Združenih držav Amerike in sodne prakse in zakonodaje Evropske unije.V nadaljevanju magistrska naloga naslovi tudi implementacijske možnosti globalne pravice do pozabe in bralcu v sklepnem delu ponudi odgovore na mednarodno-pravne izzive obravnavanje v tem delu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do pozabe, kolizija pravic, sodna praksa, svetovni splet, internet, Evropska unija, Amerika
Published: 13.07.2018; Views: 2588; Downloads: 230
Fulltext (1,01 MB) |
18. |
19. ImisijeNina Štemberger, 2017 Abstract: Institut imisij je sosedsko pravni institut, ki v večji meri hkrati ščiti in omejuje lastninsko pravico, v manjši meri pa varuje okolje. Temelj najdemo v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 73. členu določa generalno klavzulo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Prepovedane imisije pa opredeljuje 75. člen SPZ. Imisijsko varstvo je možno na dva načina, in sicer ločimo stvarnopravno varstvo, ki se uveljavlja preko negatorne tožbe (99. člen SPZ) in obligacijsko pravno varstvo, ki se uveljavlja preko popularne tožbe (133. člen OZ). Diplomsko delo je zastavljeno na način, da najprej predstavi teoretičen vidik (splošna ureditev, delitev imisij, ureditev v ZTLR, SPZ, OZ, imisijsko varstvo), to pa nadgradi z analizo sodne prakse, ki je zaradi lažje preglednosti oblikovana v več kategorij (odvodnjavanje; postavitev ograj, zidov, ki rezultirajo v negativnih vplivih; dim, hrup; veje, ki segajo v zračni prostor soseda, in ostalo, ki je neuvrščeno v druge kategorije). Analiza sodne prakse višjih sodišč je pokazala, da je pred slovenskimi sodišči zelo veliko primerov imisijskih zahtevkov, kar posledično pomeni, da imamo zelo bogato sodno prakso, ki pa v bistvenem ne odstopa od teorije. Velik problem v praksi (česar se zaveda tudi teorija) predstavlja oblikovanje imisijskega zahtevka, ki mora biti ravno prav konkreten, da je hkrati izvršljiv in da ne posega pregrobo v lastninsko pravico.
Found in: ključnih besedah
Keywords: imisijsko varstvo, sodna praksa, povzročanje škode
Published: 13.07.2018; Views: 3267; Downloads: 256
Fulltext (454,34 KB) |
20. Materialna neodvisnost sodnikovIrena Podgoršek, 2009 Found in: ključnih besedah
Keywords: materialna neodvisnost, sodniki, sodišča, plače sodnikov, sistem plač, delitev oblasti, ustavno sodna praksa, reforma sistema plač sodnikov, plačilo za delovno uspešnost, uvrščanje v plačne sisteme
Published: 27.07.2018; Views: 2773; Downloads: 189
Fulltext (808,56 KB) |
