Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Obremenitev Ustavnega sodišča z vlogami posameznikov
Petra Krajnc, 2011

Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavno sodstvo, 1963-2011, ustavne pritožbe, ustavne pobude, razbremenitev, Lukenda
Published: 02.08.2018; Views: 2143; Downloads: 118
.pdf Fulltext (1,39 MB)

2.
Garancije neodvisnosti sodstva
Urška Kolarič, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: sodstvo, neodvisnost, nepristranskost, sodniška funkcija, pravna varnost, pravosodje
Published: 06.08.2018; Views: 2456; Downloads: 132
.pdf Fulltext (784,99 KB)

3.
4.
Neodvisnost sodne veje oblasti - med idealnim in dejanskim stanjem
Vanesa Kočevar, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: neodvisnost, sodstvo, sodniki, nepristranskost, načelo
Published: 24.08.2018; Views: 2251; Downloads: 146
.pdf Fulltext (1,62 MB)

5.
Vloga Beneške komisije pri promociji demokracije skozi pravo
Tina Zorko, 2019

Abstract: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost
Published: 14.01.2020; Views: 2263; Downloads: 245
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

6.
Odnos ustavnega sodstva do pokrivanja pravnih praznin
Zvonko Ris, 2004

Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavno sodstvo, pravne praznine, Ustavno sodišče, razveljavitev zakona, interpelacija predpisov, neustavnost
Published: 30.07.2020; Views: 1412; Downloads: 71
.pdf Fulltext (663,58 KB)

7.
Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?
Marko Šerbel, 2021

Abstract: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Published: 04.02.2022; Views: 687; Downloads: 64
.pdf Fulltext (1,47 MB)

8.
9.
Kritika sodstva v ustavni demokraciji
Maja Žejn Mikuž, 2022

Found in: ključnih besedah
Keywords: demokracija, ustavna demokracija, ustavno sodstvo, ustava, konstitucionalizem, pravna država
Published: 30.01.2023; Views: 575; Downloads: 0

10.
Reorganizacija slovenskih okrajnih sodišč
Nina Foršek, 2023

Abstract: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Published: 18.01.2024; Views: 202; Downloads: 11
.pdf Fulltext (1,99 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top