1. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Keywords: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 196; Downloads: 18
 Full text (2,90 MB) |
2. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Keywords: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 282; Downloads: 12
Full text (1,24 MB) |
3. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami.
Keywords: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 413; Downloads: 37
Full text (1,03 MB) |
4. Nova spoznanja v fizioterapevtski obravnavi osteoartritisaTeja Jereb, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Osteoartritis (OA) je najpogostejša kronična bolezen sinovialnih sklepov z zapleteno patofiziologijo. Povezana je s številnimi dejavniki in procesi, ki vodijo tako v strukturne spremembe sklepov kot tudi v z bolečino povezane spremembe predelov centralnega živčnega sistema (CŽS). Namen diplomske naloge je pregledti literatur o novih spoznanjih na področju patofiziologije OA in predstaviti njihov vpliv na fizioterapevtsko obravnavo. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Vključitveni kriteriji zajemajo študije s tematiko o osteoartritisu, patofiziologiji osteoartritisa in fizioterapevtski obravnavi oseb z osteoartritisom, pregledne članke, sistematične preglede literature, randomizirane in kontrolirane klinične študije, metaanalize ter slovenski in angleški jezik. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je OA bolezen s kompleksno patofiziologijo. To vodi v uporabo različnih metod in tehnik, ki presegajo zgolj biomehanski pristop. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki se želijo seznaniti z novimi spoznanji s področja patofiziologije OA in novimi pristopi v fizioterapevtski obravnavi. Omejitve: Omejitve vidimo v majhnem številu kakovostnih študij, ki obravnavajo nove možne pristope v fizioterapevtski obravnavi osteoartritisa, in premajhni vzorci vključenih preiskovancev.
Keywords: osteoartritis, patofiziologija, fizioterapevtska obravnava, nova spoznanja, nevroplastične spremembe
Published in ReVIS: 24.09.2024; Views: 411; Downloads: 30
Full text (641,02 KB) |
5. |
6. IZGORELOST IN TELESNA SIMPTOMATIKA MED ŽENSKAMIMaruša Trdin, 2024, not set Abstract: V vsakodnevnih življenjskih izzivih se je skoraj nemogoče izogniti stresu. Stres nam
omogoča, da se prilagodimo različnim življenjskim situacijam. Pomembno je prepoznati
razlike med dobrim in slabim stresom ter stresom, ki traja daljše časovno obdobje in vodi v
stanje izgorelosti. Na izgorelost lahko vplivajo delo, osebnostne značilnosti, življenjski slog
ipd. Telo nas opozarja z znaki, da je treba nekaj spremeniti. Pogosto se pred nastopom
izgorelosti osebe v tej fazi še bolj usmerijo v delo in so storilnostno naravnave. V tej fazi
lahko telesna simptomatika povsem izgine in oseba misli, da je konec njenih težav. Pogosto
pa je to zgolj faza, ki privede do globljih zapletov. Kasneje se lahko pokažejo težave na
kognitivnem področju. Oseba lahko začne izgubljati spomin, postaja izjemno utrujena in
neproduktivna. Iz prve faze izgorelosti se simptomi začnejo poglabljati. Pomembno je
prepoznati napredek simptomatike in v tej fazi poiskati pomoč (zdravnik), da ne pride do
zadnje faze izgorelosti, v kateri se pojavljajo simptomi porušenega imunskega sistema,
tresavice, izgube zavesti. Naš namen diplomskega dela je bil predstaviti telesno simptomatiko
širši populaciji. Pri kvalitativnem raziskovalnem delu smo vključili sedem intervjuvank, ki so
v preteklosti dobile diagnozo izgorelosti. Iz empiričnega dela smo ugotovili, s kakšno telesno
simptomatiko so se intervjuvanke v obdobju izgorelost srečale in da se je telesna
simptomatika med zdravljenjem spreminjala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so
intervjuvanke pred diagnozo izgorelosti imele telesne simptome, ki so kazali na neravnovesje
v telesu. Zaradi živosti in individualnost vsake posameznice je bilo ugotovljeno, da se je
telesna simptomatika glede na potek bolezni spreminjala in jo je bilo težko opredeliti glede na
stopanje izgorelosti, za kar bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje.
Keywords: izgorelost, stres, telesna simptomatika, ženske, spremembe
Published in ReVIS: 22.08.2024; Views: 548; Downloads: 22
Full text (1,18 MB) |
7. |
8. |
9. VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZITadej Paščinski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Keywords: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 866; Downloads: 43
Full text (586,61 KB) |
10. |
