21. Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odraslePatricia Jerman, 2022 Abstract: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja.
Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Published: 05.05.2022; Views: 954; Downloads: 93
 Fulltext (703,71 KB) |
22. Dolgotrajna oskrba in fizioterapevtska obravnava starejših odraslihŽiva Kozole, 2022 Abstract: Staranje populacije postaja problematika 21. stoletja, saj z naraščajočim številom starejših odraslih narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, po drugi strani pa hiter tempo življenja sorodnikom onemoglih starejših odraslih pogosto ne omogoča, da bi zanje skrbeli v udobju njihovega doma. Pogosto pa je takšna oblika neformalne oskrbe starejših iz strani svojcev lahko udi zdravstveno nevarna, zahtevna in obremenjujoča. Nemalokrat so zato prisiljeni sorodnika predati v institucionalno varstvo. Mnogi starejši odrasli to spremembo vzamejo kot dobro, saj so bili doma morda osamljeni, na nekatere pa vpliva negativno, kar se lahko kaže tudi kot poslabšanje zdravstvenega stanja, prisotnost depresije in progresijo demence. Sorodnikom starejših odraslih na domu navadno pomaga patronažna služba, socialni oskrbovalci in redkeje fizioterapevti. Fizioterapija ima zato na področju dolgotrajne oskrbe izjemno potencialno razvojno vlogo pri krepitvi kakovosti staranja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Fizioterapija, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba, imunski sistem.
Published: 20.05.2022; Views: 832; Downloads: 96
Fulltext (822,77 KB) |
23. Primerjava rehabilitacije po možganski kapi med mlajšimi in starejšimi pacientiAnel Sedić, 2022 Abstract: Možganska kap je klinični sindrom, za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora. MK delimo na IMK (pri 70 do 80 odstotkih pacientov) in možgansko krvavitev (pri 10 do 15 odstotkih pacientov). Prvi znaki in simptomi so GROM. MK pri mladih in starejših ne smemo enačiti, saj obstajajo pomembne razlike. Kot smo ugotovili iz rezultatov, so pri mladih najpogostejši dejavniki tveganja dislipidemija, kajenje in hipertenzija, medtem ko sta pri starejših hipertenzija in kajenje, vendar je pri mladih treba dodati pomembnost dednih dejavnikov tveganja. Mladi so v drugačnem socialnem in poklicnem položaju kot starejši. Diagnostični postopek je pri obojih enak. Priporočila za zdravljenje so pri obeh populacijah podobna. Za obe populaciji je priporočljivo zdravljenje v enotah za MK, saj se tako tudi zmanjšajo možnosti za pozne zdravstvene zaplete (epileptični napad, čustvene spremembe, bolečine itd.). Pri komunikaciji moramo uporabljati kratka in jasna sporočila ter biti strpni pri poslušanju. Rehabilitacija, pri kateri je potreben multidisciplinaren odnos, temelji na kinezioterapiji (koncept Bobath, PNF, Vojta) in fizikalni terapiji. V svet medicine prihajajo sodobnejše terapije (terapija s pomočjo robota, navidezna resničnost, video igranje ipd.), ki se bodo v prihodnosti vedno bolj uveljavljale. Ustrezna rehabilitacija bo pri mladih prinesla boljše rezultate, lahko traja dlje časa in je, kot smo ugotovili, hitrejša kot pri starejših. Prognoza in dolgotrajno preživetje sta prav tako pri mladih boljša.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Možganska kap, rehabilitacija možganske kapi, mladi in možganska kap, starejši in možganska kap
Published: 06.07.2022; Views: 1027; Downloads: 119
Fulltext (1,02 MB) |
24. Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19Jernej Opara, 2022 Abstract: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Published: 29.11.2022; Views: 535; Downloads: 78
Fulltext (755,34 KB) |
25. |
26. Vadba namenjena preprečevanju padcev pri starostnikihAlma Isakoska Drole, 2023 Abstract: Staranje je neizogiben fiziološki proces, ki ga opredeljuje postopno poslabšanje telesnih funkcij in upočasnitev različnih procesov. V procesu staranja se zmanjša delovanje različnih organskih sistemov, kar vodi v spremembe telesne sestave in upad telesnih dejavnosti. Najopaznejše spremembe se kažejo s slabšanjem gibljivosti sklepov, upadom mišične mase in mišične moči, zmanjšanjem trdnosti kosti, poslabšanjem refleksov ter počasnejšim premikanjem in hojo starostnikov. Slabše delovanje proprioceptivnega sistema otežuje zaznavanje položaja telesa in posledično vodi v padce. Padci predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti, ki se s starostjo stopnjujejo. Vsako leto kar tretjina ljudi starejših od 65 let in več, doživi vsaj en padec. Najpogostejši so med izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti sklanjanja, vstajanja in hoje. Povzročajo številne poškodbe, med katerimi so najpogostejši zlomi kolka, mehkih tkiv, glave, in druge lažje poškodbe, kot so udarci, zvini in natrganine. V diplomski nalogi smo preučevali učinkovitost vadbenih programov, namenjenih preprečevanju padcev pri starostnikih. Pri izbiri študij smo se osredotočili na tiste, ki so raziskovale vpliv različnih vadbenih programov na padce. Po pregledu literature in 10 člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu ključna za izboljšanje ravnotežja, vzdržljivosti in gibljivosti starostnikov. Prav tako smo ugotovili, da vadbeni programi s poudarkom na ravnotežju vplivajo na zmanjšanje števila padcev ter z njimi povezanih zlomov in izboljšanje sposobnosti ravnotežja. Za izboljšanje ali ohranjanje telesne pripravljenosti starostnikov priporočamo večkomponentno vadbo, ki je poleg vadbe ravnotežja usmerjena tudi v vadbo proti uporu. Smernice, namenjene preprečevanju padcev, priporočajo vključitev vsaj treh vadbenih komponent, vzdržljivosti, gibljivosti, moči in ravnotežja, v trajanju 150 minut tedensko ali 30 minut vadbe na dan, petkrat na teden. Upoštevati je treba starostnikove omejitve in zmožnosti ter slediti načelu progresije oz. postopnosti povečanja obsega, intenzivnosti in zmožnosti vaj. Za učinkovitejšo vadbo sta pomembna redno izvajanje, pod nadzorom terapevta, in vključitev kognitivnega treninga, ki vsebuje informacije v povezavi s padci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: padci, preventiva, starejši odrasli, vadba proti uporu, vadba ravnotežja, vadba vzdržljivosti
Published: 10.07.2023; Views: 383; Downloads: 56
Fulltext (1,04 MB) |
