11. |
12. |
13. |
14. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Abstract: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 715; Downloads: 15
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
15. Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danesMilena Bartelj, 2011 Abstract: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi
v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja.
Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in
1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v
skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi
genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot
ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010).
Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh
političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na
lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa
ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju.
Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z
namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006
spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za
manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega
pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih
strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega
pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in
nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško −
ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost.
Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS
reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk
pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s
tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve.
V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem
parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Published: 29.07.2021; Views: 1182; Downloads: 53
 Fulltext (869,92 KB) |
16. Percepcija levice in desnice v slovenski družbiRanko Bjelovuk, 2012 Abstract: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in
desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali
desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista
dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav
je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med
levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti
na zgornje vprašanje.
Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika
večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče
odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih
državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij.
Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in
desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično
opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri
razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in
rimskokatoliške cerkve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Published: 29.07.2021; Views: 886; Downloads: 66
Fulltext (1,05 MB) |
17. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v SlovenijiRobert Gajser, 2020 Abstract: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 903; Downloads: 68
Fulltext (970,05 KB) |
18. |
19. Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceDamjana Roblek, 2020 Abstract: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Published: 04.02.2022; Views: 720; Downloads: 68
Fulltext (1,30 MB) |
20. Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strankAleksandra Turk, 2022 Abstract: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Published: 19.08.2022; Views: 741; Downloads: 52
Fulltext (729,79 KB) |
