Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Odraz arabske pomladi v ustavnih ureditvah
Zoran Stankovič, 2016

Abstract: Namen magistrskega dela je preučiti povezanost in korelacijo arabske kulture ter tradicije in islamskega prava z dogajanji pred, med in po arabski pomladi ter njihov pozitivni ali negativni vpliv na ustavne in politične sisteme v arabskih in evropskih državah. Pri tem smo podrobneje preučili zgodovinski razvoj arabskih držav in arabsko mentaliteto ter nastanek in pomen islamskega prava, vire islamske tradicije in vrednote v islamskem svetu, vzroke in cilje arabske pomladi ter dogajanje v posameznih arabskih državah in odzive mednarodne skupnosti. V zaključni fazi pa smo primerjali posamezne politične in ustavne sisteme izbranih držav in preverili, na kakšen način sta islam in arabska pomlad nanje vplivala, ter se opredelili do ugotovljenih rezultatov. Arabske države so skozi vso zgodovino tesno povezane z islamom in islamskim načinom življenja. Islam je vpet v ustavna besedila, zakone in običajno pravo. Posledično so tudi ustavne ureditve arabskih držav pod velikim vplivom šeriatskega prava, ki se na določenih področjih precej razlikuje od priznanih mednarodnih in nacionalnih standardov in prava. Posamezne evropske države so vedno bolj v dilemi glede islama, zato tudi vse bolj spremljajo razvoj islamskih skupnosti v svojih državah. V zadnjih desetletjih je bil islam obravnavan v številnih razpravah o ekstremnem nasilju, terorističnih gibanjih, kršitvah človekovih pravic, češ da državljani prisotnost muslimanov težko sprejmejo kot pozitiven dejavnik. Strah, sumničavost in nezaupanje sta velika pred vsem, kar je islamsko. Pred islamom in Evropo je tako izjemno težka naloga priznavanja, spoštovanja in sodelovanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: arabska kultura, arabska mentaliteta, islamsko pravo, arabska pomlad, mednarodna skupnost, ustavni sistemi
Published: 06.08.2018; Views: 2480; Downloads: 144
.pdf Fulltext (851,20 KB)

2.
Ustavni sistem Azerbajdžana
Vanessa Cilenšek, 2017

Abstract: V sami osnovi se ustavni sistem Azerbajdžana lahko primerja z ostalimi evropskimi ustavnimi sistemi, vendar pa obstajajo določena odstopanja. Prvo odstopanje se kaže že v samem poteku zgodovinskih dogodkov in legi države. Zgodovinski dogodki so Azerbajdžan uvrstili pod države, ki so nekoč bile del visoko razvitih civilizacij in bile podvržene različnim ozemeljskim oblikovanjem pod poveljevanjem različnih vladarjev. Obdobje prazgodovine je pustilo na ozemlju Azerbajdžana kar nekaj dokazov, ki pričajo o prvotnih ljudstvih. Tako je jama Azykh zakladnica ostankov iz prazgodovinskega obdobja, ki kažejo na to, da so tam živela najprej primitivna ljudstva. Eden izmed dokazov je ostanek čeljusti deklice. Kasneje so se na ozemlju Azerbajdžana pojavile prve tri države, sledilo pa je obdobje vladavine Medijskega kraljestva in Sasanidskega imperija. V 90. letih je ozemlje Azerbajdžana pripadalo Sovjetski zvezi, ki je s svojo oblastjo ozemlje zaznamovala v največjem obsegu. Lenin, ki je bil eden izmed voditeljev Sovjetske zveze, je zaznamoval tamkajšnje ljudstvo z grobo in nečloveško politiko. Želja po osamosvojitvi, ki so jo Azerbajdžanci za kratek čas leta 1918 sicer tudi doživeli, je spet obrodila sadove, ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze. Tako je leta 1995 nastopila prva ustava Azerbajdžana, katera se je že takoj zavzemala za človekove pravice in svoboščine in v tem smislu sledila evropskim ustavnim ureditvam. Poleg tega pa se njena oblast deli na tri veje, tako kot jih po načelu delitve oblasti poznamo tudi v Sloveniji - sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Ustavni sistem Azerbajdžana ima tudi svoje lastno Ustavno sodišče, ki je ločeno od ostalih sodnih organov. Ustava Azerbajdžana pozna tudi ustavno pritožbo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustave, ustavni sistemi, primerjalno ustavno pravo, ustavna sodišča, zgodovina, Azerbajdžan, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2829; Downloads: 238
.pdf Fulltext (616,19 KB)

3.
Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnosti
Žan Marinkovič, 2018

Abstract: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Found in: ključnih besedah
Keywords: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Published: 03.04.2019; Views: 2047; Downloads: 190
.pdf Fulltext (932,94 KB)

4.
Posebnosti afriških ustavnih sistemov
Vanessa Cilenšek, 2020

Abstract: Zgodovina afriškega kontinenta je pestra, kar gre pripisati vzponu egiptovske civilizacije in vplivu kolonialnih sil, ki so kontinent zaznamovale z osvajanji in političnimi oblikovanji državnih ureditev afriških držav. Skupni imenovalec vseh držav je varstvo človekovih pravic. Varstvo slednjih pa povzroča številne pomisleke in dvome, saj vsaka od obravnavanih držav dopušča kot kazensko sankcijo smrtno kazen, zato na afriškem kontinentu obstaja primanjkljaj varstva človekovih pravic. Posebnost afriške celine so plemenska in verska sodišča, ki imajo posebno funkcijo. Taka sodišča dovoljujejo ustavnopravni sistemi Etiopije, Nigerije in Južnega Sudana. Tradicionalno oziroma običajno pravo je na afriškem kontinentu zelo razširjeno. Na ustavni ravni ga najdemo v Južnem Sudanu, kjer je omenjeno kot pravni vir, omenja pa ga tudi etiopska ustava, in sicer v smislu priznavanja uporabe običajnega prava pri sklenitvi zakonske zveze. Sicer pa ga v ustavnih sistemih ostalih držav ni moč najti. V Nigeriji je tradicionalno pravo zmes plemenskih ali običajnih praks, ki jih kot del določene skupnosti priznavajo člani določene skupnosti. V teh skupnostih ima tradicionalno pravo moč zakona. Vse anglofonske države pa so v zvezi z ustavnosodno presojo prevzele ameriški sistem ustavnosodne presoje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Afrika, ustavni sistemi, običajno pravo, plemenska sodišča, verska sodišča
Published: 18.02.2021; Views: 1194; Downloads: 133
.pdf Fulltext (1,30 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top