1. UČINKOVITOST RAZLIČNIH FIZIOTERAPEVTSKIH TEHNIK ZA ODPRAVLJANJE CERVIKOGENEGA GLAVOBOLASara Blaznik, 2020 Abstract: Glavobol velja za enega najpogostejših dejavnikov onesposobljenosti svetovnega prebivalstva. CG predstavlja enega najpogostejših vrst glavobola. Že od nekdaj so se pojavljala vprašanja o najučinkovitejših terapevtskih pristopih in za eno najpogosteje uporabljenih učinkovitih metod je veljala fizioterapija. Za postavljanje diagnoze moramo poleg diagnostičnih kriterijev imeti zadostno količino znanja o cervikalni hrbtenici. Zaradi kompleksnosti cervikalnega dela je diagnosticiranje CG ortopedom in fizioterapevtom dolgo predstavljalo velik problem, zato so CG velikokrat zamenjali za druge tipe glavobola. Danes so znanje in sposobnosti fizioterapevtov dovolj široki in podprti s strokovno literaturo, da lahko za zdravljenje CG z dobrimi manualnimi tehnikami uspešno postavimo diagnozo in izvajamo terapevtske postopke. Znanstveno podprta praksa je najučinkovitejši način za izbiro terapevtskih pristopov. Za najučinkovitejši način zdravljenja CG (ne glede na tip) so se izkazale mobilizacija cervikalne hrbtenice ter terapevtske vaje za vzdržljivost in raztezanje globokih cervikalnkih fleksorjev, še največji učinek pa imajo v obliki kombinirane terapije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Cervikogeni glavobol fizioterapija, manualne tehnike, vaje, elektroterapija, transkutana električna nevrostimulacija
Published: 21.01.2020; Views: 3380; Downloads: 574
 Fulltext (1,44 MB) |
2. Pomen izvajanja dihalnih vaj kot oblika sprostitveAlen Mesarič, 2020 Abstract: Telo z okolico optimalno izmenjuje dihalne pline, da zagotovi normalno oksigenacijo telesa ter vsem notranjim organom in celicam omogoči, da se tvori energija, ki jo telo porablja za svojo funkcijo. V telesu se z izločanjem CO2 in vnašanjem 02 ustvarja notranje ravnovesje, ki ob predpogoju ostalih parametrov vzdržuje nespremenljivo notranje okolje človeka, kar je predpogoj za normalno delovanje telesa.
Namen diplomske naloge je bil predstaviti dihalni proces, njegov pomen, njegovo optimalno delovanje in kakšen vpliv ima na potek fizioterapevtske obravnave.
Človek lahko vpliva na svoje zunanje dihanje razumsko, ga zazna in usmerja. Posameznik lahko z dihalnimi vajami dihanje optimizira in ustvari v človeku še prijaznejše okolje, s katerim človek intenzivno in poglavitno vpliva na zmožnost svojega organizma za razvoj. Na splošno zavestno dihanje vpliva na usklajenost avtonomnega živčnega sistema, izboljša koncentracijo, mentalno zdravje in na splošno poskrbi za dobrobit našega telesa kot celote.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dihanje, dihalne vaje, sprostitev, rehabilitacija, stres, zdravje
Published: 03.07.2020; Views: 2496; Downloads: 206
Fulltext (1020,98 KB) |
3. Vpliv stabilizatorjev na bolečino v križu pri plesalcihZala Fuchs, 2021 Abstract: BvK lahko prizadene vsakega, ne glede na starostno obdobje ali spol. Bolečine lahko nastajajo zaradi poškodbe, pogostejše patologije pa so posledica nepravilne drže in zmanjšanega mišičnega tonusa. V športu nastajajo najpogosteje poškodbe spodnjih udov in ledvenega predela med treningi v glavnem delu sezone, ne glede na šport. Pri športih, ki vključujejo komponento fleksibilnosti v kombinaciji z eksplozivnimi gibi in veliko ponovitvami, pogosto nastane kronična oblika BvK. Zaradi fleksibilnosti se pri plesu BvK pojavi že v zelo zgodnjih letih. Že otroci in mladostniki začnejo s telesno prezahtevnimi treningi, kar predstavlja za mišice velik napor. Zaradi težavnosti in količine teh že mladi dobivajo poškodbe. Na začetku so te manjše, a brez zdravljenja in primerne razporeditve treningov, na dolgi rok povzročijo kronične težave. Zaradi prisilne plesne drže nastane anteriorni nagib medenice in tog ledveni predel, kljub temu da so vretenca v drugih ravneh precej fleksibilna. Težave bi bilo moč preprečiti s pravilno prilagojenim programom treninga, ki bi plesalcem že v mladih letih omogočal pripravo telesa na takšno vrsto napora. Dokazano je, da vključitev stabilizacijske vadbe v redni proces treninga posameznika pozitivno vpliva na preprečevanje BvK. Optimalna telesna pripravljenost nastanek poškodb prepreči in se tako izognemo povečani količini stresa ob poškodbi. BvK je lahko za plesalca težko psihično breme, saj je rehabilitacija kronične BvK lahko dolgotrajna, kar velja tudi za odsotnost s treningov, nastopov in tekmovanj. Z ozaveščanjem pomembnosti redne stabilizacijske vadbe pozitivno vplivamo na psihološko in telesno korist za plesalca.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Bolečine v križu, ples, poškodba, stabilizacija trupa, stabilizacijske vaje
Published: 30.09.2021; Views: 1263; Downloads: 97
Fulltext (570,06 KB) |
4. Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križuSebastjan Drobne, 2021 Abstract: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Published: 19.10.2021; Views: 1237; Downloads: 89
Fulltext (507,44 KB) |
5. UČINKOVITOST VAJ ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI PACIENTIH S KRONIČNO BOLEČINO V KRIŽUSaraja Šribar, 2021 Abstract: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Published: 19.10.2021; Views: 1598; Downloads: 387
Fulltext (827,40 KB) |
6. POMEN FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI ZDRAVLJENJU OBPORODNIH POŠKODBMaša Knez, 2021 Abstract: Uvod in namen: Med porodom lahko pride do poškodb presredka, posledica česar je lahko pojav urinske ali fekalne inkontinence. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature preučiti vzrok, preventivo in zdravljenje obporodnih poškodb presredka. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovne hipoteze. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Google Scholar, Cobiss in spletne strani povezane s poškodbami presredka. Rezultati: Raziskave kažejo, da masaža presredka in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna v nosečnosti zmanjšata tveganje za nastanek hujših poškodb presredka, mediolateralna epiziotomija pa zmanjša tveganje za nastanek poškodb presredka 3. in 4. stopnje. Pri obravnavi urinske in fekalne inkontinence so najučinkovitejše vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Uporabnost: Predstavitev različnih načinov izvajanja fizioterapije v pred- in poporodnem obdobju s ciljem zmanjšati nastanek poškodb presredka oziroma obvladovati možne posledice tovrstnih poškodb. Omejitve: Omejitveni dejavniki med pisanjem diplomske naloge so starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: poškodbe presredka, urinska in fekalna inkontinenca, masaža presredka, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, epiziotomija
Published: 19.10.2021; Views: 1055; Downloads: 284
Fulltext (940,53 KB) |
7. Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepaAna Ponebšek, 2021 Abstract: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Published: 16.11.2021; Views: 1148; Downloads: 199
Fulltext (714,20 KB) |
8. Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19Jernej Opara, 2022 Abstract: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Published: 29.11.2022; Views: 534; Downloads: 77
Fulltext (755,34 KB) |
9. Vpliv fizioterapevtske obravnave na celjenje rane ob epiziotomijiAneja Simončič, 2022 Abstract: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Published: 29.11.2022; Views: 735; Downloads: 53
Fulltext (1,27 MB) |
10. |
