1. |
2. Perspektiva diplomantov Univerze na Primorskem na vseživljenjsko učenje in izobraževanjeRebeka Lekše, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2024, original scientific article Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko izobraževalne institucije podpirajo vseživljenjsko učenje diplomantov in katere ključne kompetence ter znanja si želijo, hkrati pa prispevajo k njihovem uspehu na trgu dela? Namen: Namen raziskave je proučiti perspektivo diplomantov na vseživljenjsko učenje in izobraževanje v času delovnega aktivnega življenja. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu diplomantov Univerze na Primorskem s pomočjo delno strukturiranih intervjujev, izvedenih v okviru dveh fokusnih skupin. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Z metodo analize so bile oblikovane štiri teme: (1) vloga vseživljenjskega učenja, (2) razvoj kompetenc, (3) podpora izobraževalnih institucij in organizacij ter (4) izzivi in priložnosti. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti Univerze na Primorskem zelo motivirani za vseživljenjsko učenje, še posebej za pridobivanje specifičnih kompetenc, kot so digitalne in zelene veščine ter mehke veščine. Ugotovljeno je bilo, da izobraževalne institucije igrajo ključno vlogo pri podpori diplomantov pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, vendar je treba prilagoditi programe in oblike izobraževanja, da bodo bolj fleksibilni in praktično usmerjeni. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnimi institucijami in podjetji za zagotavljanje bolj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi diplomantom omogočili boljše usklajevanje pridobljenih znanj s potrebami trga dela. Ponuja smernice za prilagoditev izobraževanj vseživljenjskega učenja potrebam diplomantov. Družba: Raziskava prispeva k večji zavesti o pomenu vseživljenjskega učenja za posameznike in družbo kot celoto. Poudarja potrebo po razvoju kompetenc, ki so ključne za trajnostni razvoj, kar lahko dolgoročno prispeva k večji socialni odgovornosti in okoljski ozaveščenosti v družbi. Spodbuja vključevanje zelenih praks in digitalnih veščin, kar pozitivno vpliva na širšo družbo in okolje. Originalnost: Raziskava prinaša vpogled na specifične potrebe diplomantov po vseživljenjskem učenju, s čimer ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo. Originalnost raziskave se kaže v osredotočenosti na prilagajanje izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela in vključevanju trajnostnih praks v učne načrte. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave vključujejo omejen geografski obseg, saj se osredotoča na diplomante ene univerze. Predlaga se nadaljnje raziskovanje, ki bi vključilo večjo in bolj raznoliko populacijo ter izvedba longitudinalnih študij, ki bi spremljale razvoj kompetenc skozi čas.
Keywords: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, diplomanti, kompetence, visokošolski zavodi
Published in ReVIS: 30.01.2026; Views: 470; Downloads: 2
 Full text (411,01 KB) |
3. Učna motivacija pacientov v centrih za krepitev zdravjaZala Kavšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Z raziskavo smo na podlagi primerjalne analize delovanja Centrov za krepitev zdravja v Sloveniji in Litvi proučili učno motivacijo pacientov, ki so vključeni v proces zdravstvenovzgojne dejavnosti. Na takšen način smo določili stopnjo motivacije anketiranih, proučili dejavnike, ki vplivajo na njihovo učno motivacijo, proučili njihova mnenja o ustreznosti izobraževalnih vsebin in ugotovili, v kolikšni meri so se pripravljeni vseživljenjsko izobraževati za namen skrbi za lastno zdravje.
Metoda: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, metodo komparacije, ki vključuje primerjanje navedenih dejstev, mnenj in pojavov, ter deduktivno metodo, s pomočjo katere smo na osnovi teoretičnih izhodišč in rezultatov ankete prišli do določenih spoznanj. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, in sicer tehniko anketiranja. Ta tehnika nam omogoča raziskovanje in zbiranje podatkov, informacij ter stališč o obravnavanem področju na podlagi rezultatov ankete. Za potrebe empiričnega dela je vir podatkov pregled domače in tuje literature ter literarnih baz.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so slovenski anketiranci bolj motivirani za izobraževanje kot litovski, hkrati pa tudi večino dejavnikov, ki vplivajo na učno motivacijo, ocenjujejo kot pomembnejše v primerjavi z Litovci. Oboji izobraževalne vsebine ocenjujejo kot ustrezne, slovenski anketiranci v primerjavi z litovskimi navajajo, da so pripravljeni več časa vložiti v izobraževanje za namen skrbi za lastno zdravje.
Razprava: Slovenski in litovski pacienti so vplive dejavnikov na učno motivacijo in ustreznost programa v izobraževalnih zdravstvenih ustanovah ocenjevali zelo podobno, vendar kljub temu lahko opazimo razlike v pripravljenosti za učenje in željah po izboljšanju programov izobraževanja.
Keywords: Izobraževanje, učna motivacija, diplomirana medicinska sestra, center za krepitev zdravja, vseživljenjsko učenje.
Published in ReVIS: 13.12.2025; Views: 1024; Downloads: 18
Full text (1,16 MB) |
4. Izobraževanje kot podpora starejšim odraslim pri prehodu v upokojitevMajda Kastelic, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo izobraževanja kot oblike podpore starejšim odraslim pri prehodu v upokojitev. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti, kot so staranje prebivalstva, vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih, medgeneracijsko sodelovanje ter psihosocialni vidiki prehoda v tretje življenjsko obdobje. Izpostavljen je pomen izobraževanja ne zgolj kot prenosa znanja, temveč tudi kot dejavnika za krepitev samopodobe, zmanjšanje osamljenosti ter spodbujanje socialne vključenosti in občutka življenjske vloge.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med prebivalci občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, starimi med 55 in 65 let. V raziskavi je bilo preverjenih pet hipotez, ki so se nanašale na povezavo med izobraževanjem, doživljanjem stresa ob prehodu v upokojitev, spolnimi razlikami, občutkom osamljenosti ter prostovoljstvom. Rezultati so pokazali, da vključevanje v izobraževanje pomembno prispeva k večji družbeni aktivnosti, vendar ni statistično značilno povezano z nižjo stopnjo stresa. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ženske pogosteje udeležujejo izobraževanj kot moški, višja formalna izobrazba pa ni bila povezana s pogostejšo udeležbo.
V zaključku so podani predlogi za izboljšanje izobraževalnih politik in programov, zlasti z vidika prilagajanja lokalnim potrebam, podpore podeželskim skupnostim ter razvoja programov za pripravo na upokojitev, ki krepijo aktivno staranje, digitalne spretnosti in medgeneracijsko povezovanje.
Keywords: : izobraževanje starejših odraslih, vseživljenjsko učenje, prehod v upokojitev, aktivno staranje, prostovoljstvo, socialna vključenost, osamljenost
Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 856; Downloads: 26
Full text (1,23 MB) |
5. Sodobni pristopi k pripravi strategije Cene Štupar – CILJ : magistrska nalogaSanda Jerman, 2023, master's thesis Keywords: znanje, strategija, razvoj, zavod, management znanja, družba znanja, vseživljenjski učni programi, vseživljenjsko učenje
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 1721; Downloads: 32
Full text (1,70 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja : magistrsko deloKarmen Kožar, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Keywords: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Published in ReVIS: 04.02.2022; Views: 3895; Downloads: 106
Full text (1,19 MB) |
10. Ozelenitev izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenjaLiliana Vižintin, 2020, published scientific conference contribution Abstract: Razvoj zelenega gospodarstva bo zahteval vse več delovne sile, ki bo imela nova zelena znanja in veščine. Predvideva se nastanek novih zelenih delovnih mest in pa tudi ozelenitev obstoječih. Če se izobraževani sistem ne bo prilagodil zahtevam spreminjajočega se gospodarstva, kjer bo prišlo do vnosa zelenih tehnologiji in inovacij, bo pomanjkanje zelenega znanja in veščin v skupnosti lahko predstavljalo eno od ključnih potencialnih ovir za prehod v nizkoogljično družbo in gospodarstvo. Še posebej je to pomembno za ključne sektorje za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. V prispevku smo predstavili ozadje ozelenitve izobraževanja v viziji vseživljenjskega učenja, torej kot proces, ki bo zajemal tako formalno, kot tudi neformalno izobraževanje in priložnostno učenje. Poudarili smo pomen širjenja znanja in veščin o podnebnih spremembah in nizkoogljični družbi, ki bi vodile do večje prilagodljivosti in zaposljivosti delovne sile, okrepljene z zelenim znanjem in veščinami, ter tudi širjenja okoljske ozaveščenosti v skupnosti. Ozelenitev izobraževanja smo opredelili kot celostni proces uvajanja sistemskih sprememb v izobraževalni sistem, ki bo na podlagi tega lahko zadostil zahtevam razvoja nizkoogljične, krožne, zelene družbe in gospodarstva.
Keywords: vseživljenjsko učenje, izobraževanje, ozelenitev izobraževanja, zeleno gospodarstvo
Published in ReVIS: 12.11.2021; Views: 2455; Downloads: 116
Full text (8,27 MB)
This document has many files! More... |
