1. |
2. |
3. Prekarno delo in pravica do stavkeAlma Mevc, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava prekarnodeloin pravicedo stavke. Namendiplomske naloge je ugotoviti, kakšne somožnostiuresničevanja pravice do stavke prekarnih delavcev.V zadnjih nekaj letih, predvsem po gospodarski krizi leta 2008, je številozaposlenih za nedoločen čas močno upadlo, na trgu dela pa so se množično začelepojavljati atipične oblike dela, kot so:zaposlitve za določen čas, zaposlitve s krajšim delovnim časom in agencijsko delo, razširilo pa se je tudi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava. Vsem navedenim oblikam dela oz. zaposlitev je skupno, da imajo določene elemente prekarnosti, s katerimi se seznanimo skozi samo diplomsko delo. Skozi diplomsko nalogo nas vodi raziskovalno vprašanje, kako je v Republiki Sloveniji urejena možnost uresničevanja pravice do stavke prekarnih delavcev. Raziskovalno vprašanje najprej razčlenimo, nato pa skozi posamezna poglavja, predvsem s pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode,poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje.Položaj prekarnih delavcev urejajo različni zakoni.Možnost uresničevanja pravice do stavke določajo že nekateri mednarodni in evropski akti, Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa jo opredeljuje Zakon o stavki, ki izhaja še iz Socialistične federativne republike Jugoslavije.Stavka je velikokrat edino sredstvo za zavarovanje pravic in interesov delavcev. Kljub temu, da je položaj prekarnih delavcev zakonsko urejen in da si država prizadeva zaščititi pravni položaj vseh delavcev, slovenska zakonodaja dopušča, da je za določene kategorije delavcev možnost uresničevanja pravice do stavke omejena.Zaradi pomanjkljive zakonske ureditve na območju Slovenije, so nekateri prekarni delavci prikrajšani do uporabe instituta stavke.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 1967; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (852,32 KB) |
4. Fleksibilna oblika zaposlitveAlma Mevc, 2021 Opis: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1011,28 KB) |
5. |
6. Telesna nedejavnost študentov fizioterapijeAlma Potočnik, 2020 Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 2358; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstvaAlma Štulanović, 2020 Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2617; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Vloga operativnega menedžmenta v povezavi z devolucijo kadrovske funkcijeAlma Sinanović, 2017 Opis: V današnjem svetu hitrega razvoja in močne konkurence moramo imeti načrt, kako bomo kljubovali konkurenčnemu boju na trgu. Ključnega pomena za organizacijo je kvalificiran in ustrezen kader. Da bi uresničili kakovost in bili konkurenčni na trgu, se moramo pripraviti na boj in ustrezno »oborožiti« z pravimi ljudmi. Organizacije vse bolj postavljajo v ospredje človeka. V dobi razvoja so v ospredju zadovoljstvo, uspeh in napredek. Ugotovili smo, da je samo uspešen in zadovoljen kader dober kader. Ključni uspeh podjetja je pridobiti prave ljudi in jih navsezadnje tudi obdržati.
Operativni management je najštevilčnejši v organizaciji. Na njem so veliko breme in ključne naloge pri opravljanju delovnega procesa. Operativni management mora poznati delo, naloge, funkcije delovnega mesta, da bi lahko uspešno sodeloval pri pravilnemu izboru in selekciji kadrovske funkcije.
Kadrovanje ni samo izbira in zaposlitev, je tudi izobraževanje, karierno svetovanje, premeščanje, odpuščanje itd. Enako tudi management ni samo vodenje, je tudi motiviranje, planiranje, organiziranje, svetovanje, ocenjevanje itd.
Raziskava v nalogi temelji na študiji primera vloge operativnega managementa v povezavi z devolucijo kadrovske funkcije. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskave, in sicer dva strukturirana intervjuja z osebama, ki sta visoko izobraženi na področju kadrovske dejavnosti. Tretji intervju z osebo z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja v zasebnem in javnem sektorju in izobrazbo doktorat iz znanosti. Raziskava je omogočila vpogled v kadrovsko dejavnost in njeno devolucijo, kako jo izvajajo v organizaciji in ali jo izvajajo v celoti. Prav tako smo raziskali sodelovanje managementa pri izboru kadra in vpletenost kadrovske dejavnosti v strateške odločitve managementa.
Ugotovitve smo opisali z odgovori na raziskovalna vprašanja. Potrdile so domneve o nujnem skupnem sodelovanju kadrovske dejavnosti z managementom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: menedžment, kadrovanje, operativni menedžment, izbira kadra, organizacije, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 901; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. Vadba namenjena preprečevanju padcev pri starostnikihAlma Isakoska Drole, 2023 Opis: Staranje je neizogiben fiziološki proces, ki ga opredeljuje postopno poslabšanje telesnih funkcij in upočasnitev različnih procesov. V procesu staranja se zmanjša delovanje različnih organskih sistemov, kar vodi v spremembe telesne sestave in upad telesnih dejavnosti. Najopaznejše spremembe se kažejo s slabšanjem gibljivosti sklepov, upadom mišične mase in mišične moči, zmanjšanjem trdnosti kosti, poslabšanjem refleksov ter počasnejšim premikanjem in hojo starostnikov. Slabše delovanje proprioceptivnega sistema otežuje zaznavanje položaja telesa in posledično vodi v padce. Padci predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti, ki se s starostjo stopnjujejo. Vsako leto kar tretjina ljudi starejših od 65 let in več, doživi vsaj en padec. Najpogostejši so med izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti sklanjanja, vstajanja in hoje. Povzročajo številne poškodbe, med katerimi so najpogostejši zlomi kolka, mehkih tkiv, glave, in druge lažje poškodbe, kot so udarci, zvini in natrganine. V diplomski nalogi smo preučevali učinkovitost vadbenih programov, namenjenih preprečevanju padcev pri starostnikih. Pri izbiri študij smo se osredotočili na tiste, ki so raziskovale vpliv različnih vadbenih programov na padce. Po pregledu literature in 10 člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu ključna za izboljšanje ravnotežja, vzdržljivosti in gibljivosti starostnikov. Prav tako smo ugotovili, da vadbeni programi s poudarkom na ravnotežju vplivajo na zmanjšanje števila padcev ter z njimi povezanih zlomov in izboljšanje sposobnosti ravnotežja. Za izboljšanje ali ohranjanje telesne pripravljenosti starostnikov priporočamo večkomponentno vadbo, ki je poleg vadbe ravnotežja usmerjena tudi v vadbo proti uporu. Smernice, namenjene preprečevanju padcev, priporočajo vključitev vsaj treh vadbenih komponent, vzdržljivosti, gibljivosti, moči in ravnotežja, v trajanju 150 minut tedensko ali 30 minut vadbe na dan, petkrat na teden. Upoštevati je treba starostnikove omejitve in zmožnosti ter slediti načelu progresije oz. postopnosti povečanja obsega, intenzivnosti in zmožnosti vaj. Za učinkovitejšo vadbo sta pomembna redno izvajanje, pod nadzorom terapevta, in vključitev kognitivnega treninga, ki vsebuje informacije v povezavi s padci.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: padci, preventiva, starejši odrasli, vadba proti uporu, vadba ravnotežja, vadba vzdržljivosti
Objavljeno: 10.07.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,04 MB) |
|
