Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v Evropi
Ana Janičijević, 2017

Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2430; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasovi
Patricia Komac, 2016

Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2239; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (836,66 KB)

6.
Mednarodno pravno varstvo okolja
Lucijan Bobek, 2016

Opis: Diplomsko delo govori o mednarodnem pravnem varstvu okolja oziroma kako se varuje okolje s pravnimi mehanizmi v mednarodnem pravu. Poudarek v tem delu bo na mednarodnih organizacijah in njihovi vlogi pri kreaciji mednarodnega okoljskega prava. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod in pet poglavij. V uvodu so postavljeni cilji diplomskega dela. V prvem poglavju se dotaknem predvsem okolja, definiciji okolja, kako se uničuje, v kakšnem stanju je okolje kljub vsem okoljskim katastrofam, ki so lahko tudi posledica slabega stanja okolja. Drugo poglavje je posvečeno zgodovinskemu razvoju mednarodnega okoljskega prava, v njem tudi pojasnim, kaj sploh je disciplina mednarodnega okoljskega prava ter kronološko predstavim razvoj mednarodnih konferenc, ki je pripeljal do mednarodnega okoljskega prava, kakršnega poznamo danes. V tretjem poglavju se dotaknem načel mednarodnega okoljskega prava. Četrto poglavje je posvečeno mednarodnim organizacijam. Peto, zadnje poglavje, je namenjeno pravni ureditvi okolja znotraj prava EU.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo okolja, onesnaženje okolja, mednarodno pravo, mednarodne organizacije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1929; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (776,09 KB)

7.
Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN
Tisa Val, 2017

Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Najdeno v: osebi
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1784; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov
Sabina Rovanšek, 2016

Opis: Namen te diplomske naloge je raziskati mednarodno arbitražo kot eno od sredstev za mirno reševanje mednarodnih sporov ter preučiti njene temeljne značilnosti.Začetek diplomskega dela se osredotoča na mednarodno pravo na splošno ter na diplomacijo kot sredstvo zunanje politike in predstavi relevantne organe na tem področju.V nadaljevanju je predstavljeno področje mirnega reševanja sporov s podatki o diplomatskih in pravnih sredstvih mirnega reševanja mednarodnih sporov. Poleg tega vsebuje kratek zgodovinski pregled ter opis enega od temeljnih načel mednarodnega prava - dolžnost mirnega reševanja sporov. Zatem se diplomsko delo osredotoča na mednarodno arbitražo. Spoznamo oblike le-te,njeno pravno naravo, način sestave arbitrov in značilnosti arbitražnega postopka. Kratek del je namenjen Vzorčnemu zakonu o mednarodni trgovinski arbitraži, konec diplomskega dela pa je posvečen Stalnemu arbitražnemu sodišču, kije pomembno prispeval k razvoju mednarodnega prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 1779; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (461,04 KB)

9.
10.
Vloga pogajanj znotraj diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov
Brigita Miklavc, 2018

Opis: V mednarodnem pravu imajo države in drugi subjekti mednarodnega prava na voljo izbiro sredstev in uporabo različnih metod za reševanje sporov. Načeloma je izbira sredstev mirnega reševanja sporov odvisna od narave zadevnega spora. V teoriji in praksi delimo spore na pravne in politične. Dolžnost mirnega reševanja mednarodnih sporov predstavlja eno izmed temeljnih mednarodnopravnih načel in glede na naravo področja temelji predvsem na logiki kompromisa.Nabor diplomatskih sredstev mirnega reševanja mednarodnih sporov nam omenja 33. člen Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki poleg obeh pravnih sredstev navaja naslednja tipična diplomatska sredstva: pogajanja, preiskavo (anketo), posredovanje in spravo (konciliacijo). V nadaljevanju je diplomsko delo osredotočeno na diplomatska sredstva, ki se odražajo kot posebej fleksibilna zaradi nevezanosti na formalni pravni okvir in zlasti, ker je strankam v sporu dopuščena možnost izbire drugih vrst oziroma načinov mirnega reševanja mednarodnih sporov ter medsebojne kombinacije. Temeljna in najpogostejša metoda reševanja sporov so pogajanja. Pogajanja so uporabna pri sporih različne narave in so navadno, vendar ne nujno, prvo sredstvo mirnega reševanja sporov, ki ga stranki izbereta za rešitev konkretnega mednarodnega spora.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 1745; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (605,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh