11. Mednarodnopravna ureditev zračnega prostoraNečimer Jan, 2016 Opis: Razvoj letalstva se je začel s prvim poletom na začetku prejšnjega stoletja, potreba po mednarodnopravni ureditvi zračnega prostora pa je prišla šele nekaj let kasneje, s I. svetovno vojno, ki je razkrila, kakšno nevarnost lahko za države predstavljajo letala, uporabljena v vojaške namene. Prav ta potreba po varnosti je vodila do niza mednarodnih aktov, ki so urejali in še danes urejajo zračni prostor na mednarodni ravni.Mednarodni zračni prostor je razdeljen na različne mednarodnopravne režime, ki se med seboj razlikujejo po tem, kakšno stopnjo suverenosti imajo države v njih. Od zračnega prostora nad državnim ozemljem s teritorialnim morjem, kjer ima država popolno in izključno suverenost, pa do zračnega prostora nad odprtim morjem, kjer nobena nima jurisdikcije in gre za skupno dediščino človeštva, ki pripada vsem državam, ne glede na njihovo geografsko lego.Mednarodna organizacija civilnega letalstva je organ pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki temeljni na suverenosti držav članic in spodbuja razvoj mednarodnega letalskega prevoza na varen in miren način. Njen ustanovitveni akt, Čikaška konvencija, je ena izmed najbolj množično podpisanih mednarodnih pogodb in je primarni pravni vir mednarodnega letalskega prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2582; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (487,66 KB) |
12. Normativna ureditev, sestava in naloge evropske službe za zunanje delovanjeTjaša Mrak, 2017 Opis: Diplomska naloga se ukvarja s skupno zunanjo politiko Evropske unije in njeno nosilko evropsko službo za zunanje zadeve na splošno ter podrobno s položajem Slovenije znotraj SZVP in ESZD. SZVP se je razvila kot logično nadaljevanje vedno bolj poglobljenih ekonomskih odnosov DČ, ki so pogojevale razvoj skupne zunanje politike, ter mednarodnih razmer, ki so vedno bolj nestabilne in pričakujejo od akterjev, kot je EU, da se učinkovito odziva na svetovne težave in tako prevzame svojo vlogo za mir in stabilnost v svetu. Glavni cilj diplomske naloge je ugotovitev, kakšne so priložnosti in omejitve v SZVP in ESZD ter tudi kakšna je vloga Slovenije v tej strukturi. Glavne ugotovitve diplomske naloge so, da je SZVP sicer precej napredovala v smislu aktivnosti in vzpostavljanja koherentne slike EU interesov, še vedno pa je omejena z ravnovesjem med evropskimi in nacionalnimi interesi države članice. ESZD je podobno omejena, saj v nobenem smislu ne zamenjuje nacionalnih zunanjepolitičnih aktivnosti DČ. Slovenija trenutno nima vidne vloge v ESZD, kar je pogojeno z majhnostjo države, ki predpostavlja določene kadrovske in finančne omejitve, pomanjkanjem izkušenj, predvsem pa pomanjkanjem vizije o njeni vlogi v EU. Sprememba te slike je odvisna tako od politične volje, ki bi bolj aktivno zasledovala evropske cilje v regiji Zahodnega Balkana, tako preko novoustanovljenih delegacij EU znotraj ESZD, kot tudi aktivnosti civilne družbe, ki bi lahko z ustanovitvijo dobrih praks pomembno prispevala k vidnosti Slovenije v EU.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 2631; Prenosov: 132
Celotno besedilo (463,48 KB) |
13. Status Kosova v mednarodni skupnostiUroš Vukosavljević, 2020 Opis: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1614; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,22 MB) |
14. Analiza in ocena obsodbe Slovenije pred ESČP v zadevi varčevalci Ljubljanske bankeKlavdija Erjavec, 2020 Opis: Od razpada Socialistične federativne Republike Jugoslavije je preteklo že kar nekaj časa, pa vendar se še vedno dogovarja ter rešuje nedokončane obveznosti med državami naslednicami. Mednje tako sodi tudi dogovor o dodelitvi obveznosti, sprejetih v Sporazumu o vprašanjih nasledstva, v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami. Ob odsotnosti dogovora so varčevalcem vloge ostale nerazpoložljive za obdobje več kot dvajset let, kar je povzročilo kršitev človekove pravice do varstva premoženja. Temelj magistrskega dela predstavlja analiza in ocena sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Za vpogled v okoliščine primera so bile analizirane Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica do varstva premoženja ter sodna praksa na tem področju, Sporazum o vprašanjih nasledstva, bančni sistem SFRJ ter primer bančnega sistema v tržnem gospodarstvu. Na podlagi naštetega je bilo zaključeno, da ni mogoče oporekati dejstvu, da je bila v dani situaciji kršena človekova pravica do varstva premoženja. Z analizo in oceno sodbe je bilo ugotovljeno, kakšen vpliv prinaša sodba na stanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva ter kakšne učinke prinaša na sodno prakso ter mednarodno pravo. Hkrati pa je bilo utemeljeno, ali bi z upoštevanjem mednarodnopravnih razmerij bila razsodba Sodišča ugodnejša za Republiko Slovenijo. Nazadnje pa je bilo podano, na kakšen način je potekala implementacija sodbe ter ali so bili izpeljani ukrepi ustrezni
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do varstva premoženja, stare devizne vloge, sukcesija, Sporazum o vprašanjih nasledstva, zadeva Ališić
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,16 MB) |
15. Vloga Meddržavnega sodišča v Haagu pri reševanju ozemeljskih sporov med državamiKristina Jamnik, 2021 Opis: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti
Najdeno v: osebi
Ključne besede: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 899; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1001,86 KB) |
