Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitve
Asja Udovič, 2017

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2839; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (838,71 KB)

3.
Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku
Asja Šinigoj, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (521,55 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh