71. |
72. Vpliv organizacijske odpornosti na namero za prostovoljni odhod iz organizacijeRok Pipan, 2022 Najdeno v: osebi Ključne besede: organizacijska odpornost, prostovoljni odhod, kakovost odnosa, krizni menedžment, načrtovano vedenje, menedžment organizacije, samonadzor, zaznava samonadzora, doktorske disertacije Objavljeno: 19.12.2022; Ogledov: 511; Prenosov: 121 Celotno besedilo (3,60 MB) |
73. |
74. |
75. |
76. |
77. |
78. Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja SlovenijeBoris Tomašič, 2019 Opis: S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu. Najdeno v: osebi Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 1949; Prenosov: 214 Celotno besedilo (1,47 MB) |
79. |
80. Zlato, pomemben vidik svobodeBoris Rešetič, 2017 Opis: Z diplomsko nalogo nameravam opozoriti na nujnost širokega holističnega pogleda na
ustvarjanje premoženja, na zmanipuliranost svetovnega finančnega trga ter na nevarnosti, ki
prežijo na nas zaradi tiskanja velikih količin denarja, ki je brez realne osnove in kritja. V
današnjem političnem in gospodarskem svetu obstaja veliko težav, za katere bankirji, še manj
pa politiki, nimajo rešitve: rastoči dolgovi, nedelujoči socialni sistemi, dušeče obresti, borzni
zlomi, bankroti podjetij. Rešitev za takšne težave so bile v zgodovini velikokrat vojne.
Diplomska naloga je razdeljena na osem poglavij, ki so med seboj povezana. V uvodu sem
opredelil problem in raziskovalna vprašanja, pojasnil namen in cilj diplomske naloge ter
opisal, kakšne metode bodo uporabljene, pri čemer sem zastavil sedem hipotez, ki sem jih
preverjal v analitičnem delu. V drugem poglavju sem opisal zgodovino zlata, kje najdemo
zlato, zlato skozi čas, uporabo zlata, razloge za nakup. Na začetku tretjega poglavja sem
opisal enega od vzvodov pridobivanja oblasti in bogastva. V tretjem poglavju sem se
osredotočil na opredelitev denarja brez kritja, zlati standard ter obresti. Opisal sem delovanje
ameriške centralne banke, ki pomembno vpliva na delovanje svetovnega finančnega trga.
Podrobno je opisano tudi delovanje banke Goldman Sachs ter njeno delovanje v Evropski
uniji in Sloveniji. V četrtem poglavju sem predstavil, kaj je investicijsko zlato, pomen LBMA-ja, kronološki pregled investicijskega zlata v slovenskem prostoru in uveljavljene ponudnike
investicijskega zlata v Sloveniji. Opisal sem produkte podjetja Karatbars International
GmbH, rešitev težav in problemov z novim produktom, tako imenovanim CASHGOLD-om.
Opisal sem problematiko bančnega sistema v Evropski uniji in Sloveniji, poenotena evropska
pravila za reševanje bank, jamstva za vloge v bankah ter varnost naložb. Zelo zanimiva je
primerjava državne pokojnine z investicijo v naložbeno zlato. V petem in šestem poglavju sem
se posvetil raziskavi in preverjanju hipotez. V sedmem in osmem poglavju sem podal predloge
ukrepov, sklepne misli in zaključek.
Najdeno v: osebi Ključne besede: investicijsko zlato, zlati standard, LBMA, CASHGOLD, ameriška centralna banka, Goldman Sachs Group, denar, denar brez kritja, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 84 Celotno besedilo (4,96 MB) |