Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogostnost in način uporabe moderne informacijske komunikacijske tehnologije med starostniki
Denis Krok, 2014

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3096; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (661,18 KB)

2.
3.
Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve
Goran Drovenik, 2016

Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4280; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih
Srečko Šteiner, 2016

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 5336; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

5.
Pooblastila občinskega redarja v teoriji in praksi
Igor Rep, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: občinski redar, Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o javnem redu in miru
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3057; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
7.
8.
Vojna v Afganistanu
Leon Perčič, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Afganistan, ISAF, protiuporništvo, uporništvo, talibani, droge, korupcija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3043; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

9.
Uporaba sredstev za vezanje in vklepanje kot standard v policijskem postopku privedbe
Bogdan Brezovnik, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: policija, kaznivo dejanje, vklepanje, vezanje
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 2758; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
NATO kot mehanizem zagotavljanja energetske varnosti držav članic
Rok Rakoš, 2013

Najdeno v: osebi
Ključne besede: NATO, energetska varnost, države članice
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3002; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh