1. |
2. |
3. Uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujiniIngrid Sulič, 2015 Najdeno v: osebi Ključne besede: zdravje, zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, zavarovana oseba, pacientove pravice, zdravljenje, pregledi Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 3053; Prenosov: 151 Celotno besedilo (4,47 MB) |
4. Procesni načrt upravljanja šolskega spletnega mestaIngrid Kragelj, 2011 Opis: Novo stoletje je prineslo nove razsežnosti prostora in časa. Komunikacijske poti so odprte, uporabniki pričakujejo več od kreativno zasnovanih in oblikovanih informacijskih rešitev; zahtevajo namreč jasne in strokovne informacije ter odzivnost pošiljatelja.
Magistrsko delo obravnava informatizacijo šole. Šola nove dobe je namreč občutljiv poslovni sistem, ki mora komunicirati hitro, kvalitetno, dinamično, v sodelovalnem duhu. Odprtost šole v svet skozi kakovostno, uspešno in učinkovito šolsko spletno mesto je ena težjih nalog, saj zahteva mnogo tehničnih, oblikovalskih, projektno organizacijskih znanj, pa tudi čedalje več socialnih veščin in razumevanja sodobnih komunikacijskih potreb uporabnikov šolskega spletnega mesta. Najdeno v: osebi Ključne besede: poslovni procesi, upravljanje poslovnih procesov, spletno mesto, spletno komuniciranje, šolsko spletno mesto, vzpostavitev, upravljanje, kakovost, procesni pristop Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2664; Prenosov: 120 Celotno besedilo (3,56 MB) |
5. Vpis v zemljiško knjigoIngrid Žajdela, 2011 Najdeno v: osebi Ključne besede: zemljiško knjižni postopek, zemljiška knjiga, stvarno pravo, nepremičnina, vpis v zemljiško knjigo, zemljiško knjižno dovolilo, lastninska pravica, vknjižba, predznamba, zaznamba Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 3141; Prenosov: 143 Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. Javno pooblastilo centra za socialno delo - primer izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstevIngrid Mačešič, 2016 Opis: Državni zbor je leta 2010 sprejel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki sta se začela uporabljati v začetku leta 2012. Zakona sta dodobra posegla v zakonodajo, ki je do tedaj urejala socialne pa tudi družinske transferje in subvencije ter sta v sistem pravic, ki se zagotavljajo iz javnih sredstev, prinesla pomembne spremembe. Zakonodajalec je s sprejetjem nove socialne zakonodaje želel doseči večjo racionalizacijo in večjo preglednost proračunskih odhodkov pri dodeljevanju socialnih prejemkov, in sicer s sprejetjem določenih vsebinskih in sistemskih novosti, kot so na primer uvedba enotne vstopne točke, vrstni red uveljavljanja pravic, dostop do uradnih zbirk podatkov o dohodkih in premoženju oseb itd. V postopku uveljavljanja pravic je vse manj neposrednega socialnega dela, več pa je ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine. V času nastajanja moje magistrske naloge je vlada s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona želela spremeniti in dopolniti oziroma popraviti tiste glavne pomanjkljivosti oziroma zaznane težave, ki so se od začetka uporabe zakona pokazale kot tiste, ki narekujejo spremembe. S tem pa želi izboljšati socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin ter upoštevati bolj realen gmotni položaj vlagateljev. Najdeno v: osebi Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2630; Prenosov: 160 Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. Svoboda prepričanja v ustavnih ureditvahIngrid Rupčič, 2017 Opis: Nasilje in religija sta v zahodni družbi vse bolj prisotna. Širjenje konfliktov je povezano s tremi velikimi monoteističnimi religijami: krščanstvom, islamom in judaizmom. Uveljavljanje religije spremlja nasilje, prepričanje o ogroženosti, potreba po stopnjevanju sovraštva. Države, predvsem na zahodu, poskušajo to rešiti z dialogom, da zagotovijo strpno življenje različnim kulturam in civilizacijam. Bistvo zahodne civilizacije je predvsem svoboda. V Afriki in Aziji pa je zgodba popolnoma drugačna, saj je tam nasilje prisotno vsakodnevno. V muslimanskem svetu je moč zaznati dvig pomena islama, ki se kaže v treh elementih: naraščanju osebne religioznosti, intenzivnem vstopanju islama v javno življenje in krepitev političnega islama. Magistrska naloga obravnava problematiko verske svobode, ki je temeljna človekova pravica. Osrednja tema je versko prepričanje v ustavnih ureditvah in njeno uresničevanje. Države imajo v svoji ustavi opredeljeno pravico do verske svobode, vendar je v praksi ta pravica velikokrat omejena ali kršena. V magistrski nalogi so predstavljeni številni mednarodni in evropski akti, ki opredeljujejo, urejajo in spoštujejo pravico do verske svobode. Obravnavani so številni primeri, kako države versko svobodo dejansko uresničujejo, zagotavljajo in jo varujejo v praksi. V nalogi ugotavljam, da je verska svoboda vedno bolj prisotna v javnem življenju, jo pa slabo sprejemajo države. Cilj magistrske naloge je predvsem ugotoviti, ali je pravica do svobode veroizivedi zagotovljena v vseh državah enako in ali je poskrbljeno za njeno dejansko uresničevanje in varnost. Najdeno v: osebi Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1778; Prenosov: 0 |
8. |
9. Evropska identiteta v času krizeIngrid Uhernik, 2013 Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z
vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske
identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in
oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj,
delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni
več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov
in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med
članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska
identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije.
V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji
na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete
predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj
skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do
pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je
moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno
poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se
zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo
katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati
zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge
značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: osebi Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,13 MB) |
10. |