1. Motivacija za vzdrževanje telesne teže oseb po zaključenih delavnicah zdravega hujšanjaUroš Železnik, 2025, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Odločitev o vzdrževanju telesne teže brez močnega motivacijskega razloga ni dovolj. Razlogi za izboljšanje zdravja, spremembo telesne podobe, povečanje samozavesti, dobrega počutja, bolj aktivno in družabno življenje pomagajo pri osredotočenosti in motiviranosti. Namen doktorske disertacije je predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in motivacijo oseb s pomočjo motivacijskega modela za vzdrževanje telesne teže z vidika izvajalcev in udeležencev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo bibliometrično analizo znanstvenih objav na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže. V kvantitativnem delu raziskave smo s tehniko anketiranja zbirali podatke z dvema strukturiranima anketnima vprašalnikoma za izvajalce in za udeležence delavnic zdravega hujšanja. Izvedli smo spletno anketiranje z odprtokodno aplikacijo 1KA. Podatki so bili obdelani s statističnimi metodami v programskem paketu IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultate ter vzročno–posledične odnose med preučevanimi spremenljivkami smo prikazali tabelarično in grafično.
Rezultati: Z bibliometrično analizo znanstvenih objav v obdobju 2012–2022 na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže smo ugotovili, da so najpogosteje izpostavljene štiri raziskovalne teme: hujšanje in vzdrževanje hujšanja z motivacijskimi intervencijami, spremembami življenjskega sloga, podprto s pametno IKT; vzdrževanje vzdržne teže z bolj zdravim načinom življenja; uravnavanje telesne teže na ravni primarnega zdravstvenega varstva in bariatrična kirurgija. V kvantitativnem delu raziskave smo se osredotočili na raziskovanje prve, v znanstvenih objavah izpostavljene raziskovalne teme, z vidika udeležencev in izvajalcev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja. V raziskavi je sodelovalo 160 udeležencev in 144 izvajalcev delavnic zdravega hujšanja. Najpomembnejša osebna motiva udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja sta odločnost in potrpežljivost (xŻ = 4,5) ter osebno zadovoljstvo (xŻ = 4,5), najpomembnejši socialni motiv je osebni kontakt in nasvet strokovnjakov iz delavnic zdravega hujšanja vsake tri mesece skozi daljše časovno obdobje (xŻ = 4,6) in najpomembnejši okoljski motiv je dostopnost do programov zdravega življenjskega sloga v skupnosti (xŻ = 4,3). Po oceni izvajalcev delavnic zdravega hujšanja med najpogostejšimi zunanjimi motivi za vključevanje udeležencev v delavnice zdravega hujšanja izstopajo izguba telesne teže in izboljšanje videza (xŻ = 4,4) ter želja po spremenjeni, lepši telesni podobi (xŻ = 4,3), med najpogostejšimi notranjimi motivi pa skrb za dobro počutje (xŻ = 4,2), skrb za zdravje (xŻ = 4,2) in nizka samopodoba udeležencev (xŻ = 4,1).
Razprava: Po oceni udeležencev so po zaključku delavnic zdravega hujšanja pri ohranjanju telesne teže najpomembnejši osebni, socialni in okoljski dejavniki. Udeleženke so izrazile statistično značilno večje strinjanje pri ocenjevanju osebnih dejavnikov za vzdrževanje telesne teže, starejšim udeležencem sta v primerjavi z mlajšimi udeleženci statistično značilno pomembnejša skrb za zdravje in skrb za dobro počutje, sedeče vedenje in občutek lakote pa sta najpogostejša zaviralna dejavnika za vzdrževanje telesne teže. Po mnenju anketiranih obstaja potreba po oblikovanju individualnih načrtov za vzdrževanje izgubljene telesne teže, zato smo razvili motivacijski model za ohranjanje telesne teže, ki bo pomembno prispeval k izobraževalnim vsebinam delavnic zdravega hujšanja in izvajalce delavnic zdravega hujšanja opolnomočil z novimi znanji za motivacijo udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah.
Ključne besede: debelost, motivacija za vzdrževanje telesne teže, osebni, socialni in okoljski motivi, delavnice zdravega hujšanja, motivacijski model za ohranjanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 251; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,64 MB) |
2. |
3. Vloga in pomen timskega dela v delovnem okoljuŠpela Galič, 2024, ni določena Opis: Timsko delo je v današnjem delovnem okolju zelo pomembno in je tako postalo tudi v sodobnih organizacijah osnovni način delovanja. Določene naloge se opravijo uspešneje, če sodelujemo z drugimi. Tako lahko spoznamo veliko novih stvari kot tudi drugačno ali celo boljšo pot do uresničevanja zastavljenega cilja. Tim sestavljajo različni posamezniki in tako pride tudi do različnih in nasprotnih mnenj, vendar če bi bili vsi enaki in bi enako razmišljali, bi obstajala samo eno mnenje in zgolj ena pot do uresničitve zastavljenega cilja. Ker so v timu različni posamezniki, prav tako pride do konfliktov, vendar če upoštevamo mnenja ostalih in uporabimo pravilno komunikacijo, lahko razrešimo nastali konflikt. Pomembno vlogo ima vodja tima, ki vodi skupino ljudi in jih pri opravljanju nalog usmerja. Vodja je zgled ostalim članom v timu in podpira svoje člane in njihova mnenja, za uspešno opravljeno delo pa jih nagradi bodisi v materialni obliki bodisi v nematerialni. Člani tima si želijo, da bi skupaj rešili problem in na koncu tudi proslavili desežke, ki so jih skupaj ustvarili. V empiričnem delu predstavljamo, kakšno je medsebojno sodelovanje zaposlenih v eni izmed slovenskih občin v posavski regiji. Ugotovili smo, da je v izbrani organizaciji prisotno timsko delo in da večina posameznikov podpira uvajanje in razvoj timskega dela. Posamezniki tako delo raje opravljajo v timu in imajo pri postavljanju skupnih ciljev možnost soodločanja.
Ključne besede: Tim, timsko delo, vodja, vodenje, sodelovanje.
Objavljeno v ReVIS: 06.09.2024; Ogledov: 2374; Prenosov: 133
Celotno besedilo (869,64 KB) |
4. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 2794; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
