1. Analiza zaznavanja korupcije: primerjava med demografskimi dejavniki v slovenijiMitja Pust, 2026, ni določena Opis: Doktorska disertacija obravnava korupcijo kot kompleksen, večdimenzionalen družbeni pojav, ki presega zgolj pravno opredelitev zlorabe položaja in pooblastil za osebno korist ter vključuje zaznavanje, vrednotenje in vedenjske odzive posameznikov. Kljub obstoječim mednarodnim in nacionalnim pravnim okvirom ter številnim protikorupcijskim prizadevanjem korupcija ostaja pomemben izziv sodobnih družb. Disertacija poudarja pomen razumevanja dejavnikov, ki vplivajo na zaznavanje korupcije, njeno sprejemljivost in odzivanje nanjo, kot ključno izhodišče za razvoj učinkovitih protikorupcijskih strategij.
Izhajajoč iz raziskovalne vrzeli na področju vpliva demografskih dejavnikov na zaznavanje in vedenje v zvezi s korupcijo je bila izvedena kvantitativna raziskava na vzorcu 425 slovenskih državljanov. Namen raziskave je bil analizirati zaznavanje razširjenosti korupcije, stališča do sprejemljivosti koruptivnih ravnanj ter vedenjske odzive na koruptivne situacije glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Rezultati kažejo statistično značilne razlike med demografskimi skupinami pri zaznavanju korupcije, njeni pogostosti ter pri presoji sprejemljivosti in odzivanja na koruptivna ravnanja. Ugotovitve hkrati kažejo na zaznano pomanjkanje učinkovitega nadzora in sankcioniranja korupcije, zlasti na področju javnih naročil, ter potrjujejo, da anketiranci korupcijo večinoma ocenjujejo kot nesprejemljivo.
Disertacija prispeva k razumevanju korupcije kot pravno in družbeno pogojenega pojava ter predstavlja empirično utemeljeno podlago za oblikovanje ciljno usmerjenih in učinkovitejših protikorupcijskih ukrepov v Sloveniji.
Ključne besede: zaznavanje korupcije, sodelovanje v korupciji, demografski dejavniki, razlike med spoloma, razlike med starostnimi skupinami, razlike med izobrazbenimi skupinami
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2026; Ogledov: 47; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,67 MB) |
2. Vloga in pomen komunikacijskih preferenc študentov v visokošolskem izobraževanju v SlovenijiKsenija Korenjak Kramar, 2026, ni določena Opis: Doktorska disertacija obravnava komunikacijske preference študentov kot relevanten analitični konstrukt v okviru sodobnih teorij organizacijske in institucionalne komunikacije ter proučuje njihov vpliv na zadovoljstvo študentov in njihov odnos do visokošolske institucije. Raziskava izhaja iz sistematične analize obstoječih empiričnih in teoretičnih študij, ki komunikacijske procese v visokošolskem prostoru pretežno obravnavajo z vidika funkcionalno-instrumentalnega prenosa informacij, pri čemer so odnosna, afektivna in simbolna razsežnost komunikacije pogosto konceptualno podreprezentirane. Ta raziskovalna vrzel utemeljuje potrebo po proučitvi povezav med komunikacijskimi preferencami, zadovoljstvom in odnosom študentov do institucij.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativnim pristopom in deskriptivno metodo. Na podlagi podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom med 688 študenti slovenskih visokošolskih institucij, je bila oblikovana empirična podlaga za preučevanje treh osrednjih dimenzij: pogostosti uporabe komunikacijskih kanalov, komunikacijskih preferenc ter zadovoljstva študentov, ki skupaj oblikujejo širši odnos študentov do institucije. Teoretični okvir raziskave povezuje koncepte kakovosti storitev, teorijo družbene prisotnosti in odnosni marketing ter poudarja komunikacijo kot večdimenzionalni proces, ki oblikuje zaznano kakovost, pripadnost in akademsko kulturo. Rezultati kažejo, da komunikacijske preference študentov pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo in odnos do institucije, pri čemer digitalni kanali povečujejo dostopnost, osebna komunikacija pa ostaja ključna za krepitev pripadnosti in vključenosti.
Ugotovitve razkrivajo vrzel med pričakovanimi in dejanskimi komunikacijskimi praksami visokošolskih institucij, kar kaže na potrebo po razvoju bolj prilagojenih, segmentiranih in odzivnih komunikacijskih strategij. Disertacija tako prispeva k razvoju teorije tržnega komuniciranja v visokošolskem prostoru ter ponuja aplikativne smernice za načrtovanje komunikacijskih strategij, ki temeljijo na empirično preverjenih preferencah študentov. Na podlagi empiričnih ugotovitev raziskave je kot izvirni znanstveni prispevek oblikovan prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih institucij s študenti. Predlagani model izhaja iz identificiranih komunikacijskih vzorcev in ugotovljene vrzeli med dejansko uporabo komunikacijskih kanalov in komunikacijskimi preferencami študentov. Predstavlja konceptualno nadgradnjo empiričnih rezultatov z namenom izboljšanja komunikacijske učinkovitosti v visokošolskem prostoru.
Predlogi za nadaljnje raziskave vključujejo primerjalne analize med državami, proučevanje kulturnih determinant komunikacijskih vzorcev ter raziskovanje vloge umetne inteligence pri razvoju personaliziranih komunikacijskih pristopov v visokem šolstvu.
Ključne besede: komunikacijske preference, zadovoljstvo študentov, visokošolske institucije, institucionalna komunikacija, družbena prisotnost, odnosni marketing, digitalna komunikacija, prilagoditveni večkanalni model digitalnega komuniciranja slovenskih visokošolskih i
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 66; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,14 MB) |
3. Vpliv srednješolskega predmeta zdravstvene vzgoje na raven zdravstvene pismenostiMonika Sadar, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Zdravstvena pismenost mladostnikov je globalno prepoznana kot ključni dejavnik za izboljšanje zdravstvenih izidov in zmanjšanje zdravstvenih neenakosti. Namen doktorske disertacije je bil oceniti vpliv srednješolskega predmeta zdravstvene vzgoje na raven zdravstvene pismenosti srednješolcev, ki imajo predmet zdravstvene vzgoje v izobraževalnem programu s tistimi, ki tega predmeta nimajo.
Metoda: Uporabljena je bila presečna študija, ki je temeljila na primerjalni analizi zdravstvene pismenosti in samoocene znanja na področju zdravja med srednješolci. Raziskava je uporabila spletni in natiskan anketni vprašalnik, prilagojen srednješolski populaciji. V raziskavo je bilo vključenih 907 srednješolcev 3. in 4. letnika iz vse Slovenije. Med udeleženci je bilo 464 srednješolcev s predmetom zdravstvene vzgoje in 443 brez tega predmeta. Podatki so bili analizirani z uporabo Mann-Whitneyjevega testa.
Rezultati: Srednješolci, ki so vključeni v programe zdravstvene vzgoje, so dosegli statistično značilno višjo raven splošne (U = 67615,000, p < 0,001), kritične zdravstvene pismenosti (U = 82256,500, p = 0,001) in zdravstvene pismenosti na področju duševnega zdravja (U = 73849,500, p < 0,001) v primerjavi s srednješolci brez tega predmeta. Razlike v numerični zdravstveni pismenosti niso bile statistično značilne (U = 86363,600, p = 0,854). Kraj bivanja, število dni odsotnosti od pouka ter izobrazba staršev niso bili povezani z višjo ravnijo zdravstvene pismenosti med slovenskimi srednješolci. Obe skupini srednješolcev sta pokazali relativno nizko raven kritične zdravstvene pismenosti.
Razprava: Raziskava potrjuje pomembnost vključevanja predmeta zdravstvene vzgoje v srednješolske učne programe za izboljšanje splošne, kritične zdravstvene pismenosti in zdravstvene pismenosti na področju duševnega zdravja mladostnikov. Nizka raven kritične zdravstvene pismenosti v obeh skupinah srednješolcev je skrb vzbujajoča, saj je razvoj kritičnega vrednotenja zdravstvenih informacij ključen v dobi digitalne tehnologije. Na podlagi ugotovitev te raziskave je bila predlagana modelna oblika predmeta zdravstvene vzgoje, ki bi lahko prispevala k celostnemu izboljšanju zdravstvene pismenosti med srednješolci in s tem k boljšim zdravstvenim izidom v širši populaciji. Prispevek k znanosti se kaže v zapolnitvi raziskovalne vrzeli na področju ugotavljanja razlik v ravni celovite zdravstvene pismenosti srednješolcev, ki imajo zdravstveno vzgojo in tistimi, ki takega predmeta v srednješolskem učnem programu nimajo.
Ključne besede: zdravstvena pismenost srednješolcev, zdravstvena pismenost mladostnikov, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 43; Prenosov: 0
Celotno besedilo (6,26 MB) |
4. Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration, 2026Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Malči Grivec, Stevanče Nikoloski, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: The research dataset Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration contains anonymised qualitative data collected within the research project Usability and Effectiveness of a Generative Artificial Intelligence (GenAI)-Enabled Tool for Science–Industry Collaboration (L7-70279). The study aimed to investigate barriers and facilitators of collaboration among scientists, industry representatives and policymakers and to identify the functional requirements for the development of a GenAI-enabled digital platform supporting collaboration, project development and knowledge exchange.
The data were collected through semi-structured in-depth interviews conducted between April and June 2026. A total of 24 stakeholders from the Slovenian research and innovation ecosystem participated in the study, including researchers, industry representatives and policymakers. The unit of observation is the individual interview participant, and the data are stored in the form of textual interview transcripts.
The interviews covered several thematic areas, including experiences with science–industry collaboration, needs and barriers related to partnership formation, access to information and competencies, the role of trust in collaborative processes, and expectations regarding the use of digital platforms and generative artificial intelligence to support collaboration, project proposal development and knowledge transfer.
The dataset includes anonymised interview transcripts, a coding framework for qualitative analysis, thematic codes and methodological documentation describing the research design, data collection procedures and analytical approach. Data were analysed using reflexive thematic analysis.
To ensure compliance with data protection requirements, all direct identifiers (e.g., names of individuals, organisations and contact details) were removed from the transcripts. Potential indirect identifiers were also reviewed and, where necessary, anonymised. The dataset is therefore prepared for long-term preservation and secondary use in accordance with applicable data protection regulations, research ethics principles and open science practices.
The dataset is intended to support scientific publications, project reporting and further research on innovation ecosystems, science–industry collaboration, digital platforms, innovation intermediaries and the application of generative artificial intelligence to collaboration support and knowledge management.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (4,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Trauma, distress, and resilience among Ukrainian migrants : mental health and cultural contexts in EuropeMałgorzata Szkup, Sabina Krsnik, Olga Fedortsiv, Sanja Stanisavljević, Elena Rousou, Emilia Burbela, Agnieszka Kleszcz, Rita Fernandes, Marzena Mikla, Panagiota Ellina, Paulina Zabielska, Pedro Melo, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mental health, social support, psychological distress, resilience, migration, Ukraine
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 5
Celotno besedilo (720,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Komunikacijske preference študentov v visokem šolstvuKsenija Korenjak Kramar, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: visokošolske ustanove, komunikacijske prakse, komunikacija ustanov, digitalno komuniciranje, študenti, komunikacijska pričakovanja, zadovoljstvo študentov, kvalitativne raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 4
Celotno besedilo (423,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Merjenje organizacijske zdravstvene pismenosti na primarnem nivoju zdravstvenega varstva : razvoj priporočil in intervencijKarmen Erjavec, Tamara Štemberger Kolnik, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: organizacijska zdravstvena pismenost, merjenje, zdravstveni domovi, zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, kakovost v zdravstvu, raziskovalni projekti, zaključna poročila
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 344; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Psychological distress, resilience, and coping among Ukrainian war refugees : cross-national differences across seven European host countries and UkraineMałgorzata Szkup, Sabina Krsnik, Marta Kożybska, Elena Rousou, Olga Fedortsiv, Emilia Burbela, Sanja Stanisavljević, Agnieszka Kleszcz, Rita Fernandes, Marzena Mikla, Panagiota Ellina, Linda Czeponis, Tânia Lourenço, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: psychological stress, coping, resilience, war refugees, Ukrainians, cross-national differences, study, public health responses
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2026; Ogledov: 840; Prenosov: 6
Celotno besedilo (212,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
