1. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 138; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Vloga medicinske sestre pri obravnavi debelosti pri otrocih in mladostnikih: sistematični pregled literatureSimona Legen, 2026, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Debelost pri otrocih in mladostnikih predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se povezuje s številnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi posledicami ter pomembno vpliva na kakovost življenja otrok in njihovih družin. Kljub vse večji razširjenosti debelosti je obravnava pogosto preozko usmerjena, brez zadostnega upoštevanja psihosocialnih in okoljskih dejavnikov, kar lahko vodi v stigmatizacijo in manj učinkovito obravnavo otrok in mladostnikov. Namen magistrske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature sintezno opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z debelostjo, prepoznati ključne dejavnike uspešne obravnave ter izpostaviti priložnosti za izboljšanje prakse in nadaljnje raziskovanje.
Metode: Raziskava je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne in znanstvene literature, izvedenem skladno s smernicami PRISMA. V pregled in analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih raziskav s področja obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih. Pred poglobljeno analizo vsebine posameznih raziskav smo zbrali njihove osnovne značilnosti ter ocenili metodološko kakovost in tveganje pristranskosti z uporabo ustreznih ocenjevalnih orodij glede na zasnovo posamezne študije. Podatke smo analizirali s kvalitativno tematsko analizo, pri čemer smo izvedli kvalitativno sintezo ugotovitev s kodiranjem vsebin in njihovim združevanjem v vsebinske kategorije.
Rezultati: Analiza vključenih raziskav je pokazala, da debelost pomembno vpliva na telesno zdravje, psihološko počutje, samopodobo, socialne odnose in šolsko delovanje otrok in mladostnikov. Ugotovljeno je bilo, da ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji, preventivnih dejavnostih, motivacijskem svetovanju ter podpori otrokom in njihovim družinam. Pomembni dejavniki uspešne obravnave so vključevanje družine, dostopnost programov in podpora okolja.
Razprava: Ugotovitve poudarjajo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem pristopu k obravnavi debelosti, v katerem ima medicinska sestra pomembno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, zlasti pri zmanjševanju stigme, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter dolgoročnem spremljanju otrok in mladostnikov. Izpostavljena je tudi potreba po večji vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, boljši dostopnosti preventivnih programov in ustvarjanju okolja, ki omogoča zdrave izbire, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov z debelostjo ter k učinkovitejšemu preprečevanju in obravnavi tega problema.
Ključne besede: debelost, otrok in mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 139; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,68 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1015,23 KB) |
4. Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negiMonika Rihar, 2025, diplomsko delo Opis: Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negi je celostni pristop, usmerjen v posameznika, ki prepoznava in odgovarja na globoke potrebe človeškega duha v času ranljivosti, bolezni ali konca življenja. Ta celovita oskrba presega fizične in psihološke razsežnosti ter si prizadeva obravnavati iskanje smisla, namena in povezanosti. Namen raziskave je preučiti duhovno oskrbo starostnika v paliativni zdravstveni negi. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, saj smo želeli z numeričnimi podatki preučiti značilnosti in vzorce v duhovni oskrbi starostnikov v paliativni oskrbi. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, pri čemer je bil raziskovalni instrument anketni vprašalnik, zasnovan na podlagi pregleda relevantne domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so med starostniki v paliativni oskrbi najpogosteje izražene duhovne potrebe, povezane z dajanjem in prejemanjem odpuščanja ter sprejemanjem, z versko potrebo in z ohranjanjem ljubečega odnosa do sebe in drugih. Duhovne potrebe starostnikov v paliativni oskrbi so kompleksne in vključujejo iskanje smisla, notranjega miru, odpuščanja ter ohranjanje povezanosti z drugimi. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da duhovnost zajema več kot religiozne prakse, saj starostniki pogosto izražajo duhovne potrebe skozi odnose, spomine in osebne vrednote.
Ključne besede: Odpuščanje, duhovnost, pozitiven odnos, medicinske sestre, prisotnost.
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2026; Ogledov: 331; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijoSašo Kozoderc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilna hiperglikemija zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti inzulina. Zaradi pogostosti bolezni in njenih zapletov postaja sposobnost bolnika za učinkovito samooskrbo ključen dejavnik pri obvladovanju bolezni. Samooskrba po teoriji Dorothee Orem temelji na posameznikovi zmožnosti, da samostojno izvaja dejanja, ki prispevajo k ohranjanju zdravja, preprečevanju zapletov in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je preučiti koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s tehniko polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih pet diplomiranih medicinskih sester in en diplomirani zdravstvenik z najmanj enoletnimi izkušnjami pri delu s pacienti s sladkorno boleznijo. Podatki so bili zbrani avgusta 2025, analizirani s kodiranjem in tematsko analizo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre dobro poznajo koncept samooskrbe, vendar obstajajo razlike v praktični izvedbi. Glavne težave, s katerimi se srečujejo, so pomanjkanje pacientove motivacije, nerazumevanje bolezni, težave pri dietni prehrani in nezadostna podpora okolja. Medicinske sestre poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalnega izobraževanja in medpoklicnega sodelovanja.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je uspešna samooskrba odvisna od kombinacije pacientovega znanja, notranje motivacije in podpore zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre je pri tem osrednja – ne le v izobraževanju, temveč tudi pri krepitvi bolnikovega opolnomočenja in samostojnosti.
Ključne besede: sladkorna bolezen, samooskrba, Dorothea Orem, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,86 MB) |
6. Vloga medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blataUrška Lesar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev.
Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve.
Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenjiTaja Neva Petek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 536; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. Vloga medicinske sestre pri duhovni podporo in oskrbi bolnika ter bližnjih v paliativni zdravstveni negiPolona Muc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, namenjena je bolnikom z napredovalimi oziroma neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. Temelji na celostni obravnavi, ki poleg fizičnim priznava velik pomen tudi psihičnim, duhovnim in socialnim potrebam. V tem smislu se duhovnost razume kot osebna raven posameznika, ki se izkazuje z vero, prepričanji, vrednotami in iskanjem življenjskega smisla. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju teh potreb, saj z bolnikom preživijo največ časa in ga spremljajo skozi različna obdobja bolezni. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zadovoljevanju duhovnih potreb bolnika v paliativni oskrbi in njegovih svojcev ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Primarne podatke smo pridobili z intervjuvanjem medicinskih sester, ki delajo na internem oddelku in se pogosto srečujejo s paliativnimi pacienti. Sekundarne podatke smo črpali iz strokovne in znanstvene literature ter podatkovnih baz (PubMed, Google učenjak).
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre duhovno oskrbo razumejo kot enakovredno telesni in psihološki podpori, vendar jim velikokrat primanjkuje znanja in časa za zadostno prepoznavanje ter presojo duhovnih potreb pacienta. Kljub izzivom se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavi ter obravnavi duhovnih potreb. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge medicinske sestre na tem področju in kažejo potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc.
Razprava: Raziskava ponuja vpogled v izkušnje medicinskih sester pri duhovni podpori v paliativni oskrbi. Kljub različnim izzivom skušajo bolnikom in njihovim svojcem nuditi celostno obravnavo. Raziskava je pokazala, da je duhovna oskrba bistvena za izboljšanje kakovosti življenja in podporo bolnika ter svojcev v zadnjem življenjskem obdobju ter v procesu žalovanja. Jasno se je izkazala potreba po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc medicinskih sester na področju duhovne oskrbe, da bi bila ta lahko bolj kontinuirano vključena v prakso.
Ključne besede: Paliativna oskrba, duhovna oskrba, medicinska sestra, duhovnost, podpora.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 590; Prenosov: 20
Celotno besedilo (670,87 KB) |
9. Zdravstvena nega starostnika s kroničnimi ranamiDejan Gojić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rane predstavljajo prekinitev celovitosti kože ali globljih tkiv, pri čemer jih glede na etiologijo, trajanje in proces celjenja delimo na akutne in kronične. Akutne rane se praviloma celijo spontano v časovnem obdobju, medtem ko kronične vztrajajo dalj časa, pogosto zaradi zapletenih lokalnih in sistemskih dejavnikov, ter zahtevajo specifične oblike obravnave. Preventiva kroničnih ran vključuje ustrezno zdravstveno nego in ukrepe za preprečevanje zapletov, zdravljenje pa temelji na lokalnih metodah, sodobnih oblogah in celostnem timskem pristopu. Zdravstvena nega starostnikov s kroničnimi ranami zahteva prilagojene postopke, saj kronične rane pomembno vplivajo na kakovost njihovega življenja. Namen raziskave je bil analizirati zdravstveno nego starostnikov s kroničnimi ranami ter osvetliti vlogo medicinskih sester pri preprečevanju in zdravljenju tovrstnih stanj.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Empirični del je bil izveden z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, primarni in sekundarni podatki pa so bili zbrani, analizirani in sintetizirani.
Rezultati: Vzorec je obsegal štiri medicinske sestre srednje izobrazbe ter dve z višjo oziroma visokošolsko izobrazbo s področja zdravstvene nege. Intervjuvanci so kot najpogostejše kronične rane navedli razjede zaradi pritiska in diabetično stopalo, katerih etiologija je najpogosteje povezana z nepokretnostjo in sladkorno boleznijo pri starostnikih. Vsi sogovorniki so izpostavili pomen sterilne tehnike in ustrezne uporabe sodobnih oblog kot ključnih dejavnikov za uspešno celjenje.
Razprava: Ugotovitve kažejo, da se medicinske sestre v klinični praksi najpogosteje srečujejo z razjedami zaradi pritiska in diabetičnim stopalom. Vloga medicinske sestre je pri preprečevanju in zdravljenju kroničnih ran odločilna, saj prav ona najprej prepozna dejavnike tveganja in začne z izvajanjem preventivnih ukrepov. Kronične rane dokazano znižujejo kakovost življenja starostnikov zaradi bolečine, izcedka in neprijetnega vonja, kar povzroča telesno, psihično in socialno obremenitev. Znanje medicinskih sester o uporabi sodobnih oblog se je izkazalo za visoko, kar potrjuje njihovo ključno vlogo v procesu celjenja.
Ključne besede: kronična rana, starostnik, medicinska sestra, sodobna obloga
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 610; Prenosov: 33
Celotno besedilo (968,20 KB) |
10. Poznavanje paliativne zdravstvene nege med izvajalci zdravstvene nege in neformalnimi oskrbovalciAndraž Vidic, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba predstavlja celostno podporo neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro paliativno oskrbo poznajo formalni izvajalci zdravstvene
nege in neformalni oskrbovalci.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z deskriptivno metodo. Za zbiranje podatkov je bila
uporabljena tehnika anketiranja. Vzorec je zajemal 84 formalnih izvajalcev zdravstvene nege (medicinske
sestre, študenti) in 50 neformalnih oskrbovalcev. Podatki so bili zbrani z vprašalnikom z 18 vprašanji
ter analizirani z opisno statistiko. Sekundarni viri so bili pridobljeni iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss,
dLib in Google učenjak.
Rezultati: Večina anketirancev je že slišala za paliativno oskrbo (89,5 %), a le 11,9 % je svoje
razumevanje ocenilo kot zelo dobro. Le 21,4 % zdravstvenih delavcev in 18 % neformalnih oskrbovalcev
je bilo formalno usposobljenih za paliativno nego. Več kot polovica zdravstvenih delavcev še ni izvajala
paliativne oskrbe. Največji izzivi so pomanjkanje znanja, psihološka podpora in komunikacijske veščine.
Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po izčrpnejšem formalnem usposabljanju in podpori za oboje,
formalne in neformalne izvajalce. Izboljšanje dostopa do izobraževanj in boljše sodelovanje bi lahko
povečala kakovost oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, neformalni oskrbovalci, izobraževanje, poznavanje
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 641; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,96 MB) |
