Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI
Gregor Tomažič, 2025, ni določena

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo. Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«. Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji. Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Ključne besede: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 94; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBI
Laura Štrkić, 2025, ni določena

Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov. Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals). Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %). Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 92; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJU
Sandra Kamernik, 2025, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji. Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Ključne besede: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 137; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
UPORABA TEORIJE SAMOOSKRBE V PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE
Luka Markovčič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Teorija Dorothee Orem o samooskrbi je zaradi svoje uporabnosti in univerzalnosti ena najpomembnejših in najbolj razširjenih teorij v zdravstveni negi. Temelji na predpostavki, da se mora človek za ohranitev življenja, zdravja in optimalnega delovanja v okviru svojih zmožnosti neprestano truditi. Teorija poudarja temeljni pomen samostojnosti za ohranjanje neodvisnosti posameznika. Človeka opisuje kot celostno bitje, ki deluje na biološki, simbolični in družbeni ravni. Samooskrba se izraža v skrbi zase in za druge, kar vključuje odkrivanje, razvijanje in uporabo virov za razumevanje in zadovoljevanje potreb. Namen raziskave je preučiti vlogo teorije samooskrbe v praksi zdravstvene nege. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani tako primarni kot sekundarni viri. Primarni podatki so bili pridobljeni z intervjuvanjem, kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturirani intervju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 27 in 59 let. Vse so končale šolanje na zdravstveni fakulteti, ena je opravila tudi magisterij. Intervjuvanke se strinjajo, da teorija samooskrbe poudarja celostno obravnavo pacienta, predvsem pa krepitev njegove samostojnosti. Kot največje izzive navajajo težave z nekooperativnimi, agresivnimi in pasivnimi pacienti, ki jim zaradi pomanjkanja časa in kadra težje zagotovijo personaliziran pristop. Učinkovitost izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo na podlagi opazovanja pacientove samostojnosti, motivacije in napredka pri okrevanju po operaciji ali izboljšanja obstoječih negovalnih diagnoz. Razprava: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da medicinske sestre v procesu zdravstvene nege uporabljajo komunikacijo kot osnovno orodje za pridobivanje vpogleda v pacientovo počutje in oceno njegovega napredka. Kljub prizadevanjem za personaliziran pristop, ki temelji na teoriji samooskrbe – kjer naj bi pacient aktivno sodeloval v procesu obravnave – se pogosto srečujejo z izzivi, kot so nekooperativnost, nezaupanje in agresivnost pacientov. Rezultati kažejo, da je teorija samooskrbe v praksi velikokrat težko uresničljiva, ker aktivna vloga pacienta v procesu nege ni vedno mogoča zaradi različnih psihosocialnih ali fizičnih ovir. Zaradi teh izzivov mora zdravstveno osebje razviti fleksibilne strategije, ki omogočajo čim bolj personalizirano obravnavo ne glede na stopnjo sodelovanja pacienta.
Ključne besede: samooskrba, nega, proces zdravstvene nege, samostojnost, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENO
Veselka Šušak, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta. Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
VIDIK ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA PO POŠKODBI GLAVE
Klaudija Štefanec, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in ScienceDirect. Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave, preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje, tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec, okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo. Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom, njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 307; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA OSKRBOVANCA Z DEMENCO
Lana Mohorič, 2024, diplomsko delo

Opis: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Ključne besede: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 399; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1013,80 KB)

8.
Prekomerna telesna teža in debelost kot dejavnik pojava kroničnih bolezni
Tina Veselič, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost sta v zadnjih dveh desetletjih v porastu in temu ni videti konca. Približno tretjina svetovne populacije je prekomerno hranjene ali debele. Čezmerna prehranjenost se določa z določitvijo indeksa telesne mase. Prekomerna telesna teža in debelost vplivata na pojav drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Večji kot je indeks telesne mase, večja je verjetnost pojava zapletov povezanih z debelostjo, kot so diabetes, srčno-žilni zapleti, rakava obolenja in navsezadnje tudi povečana stopnja umrljivosti. Pomemben je tudi obseg pasu. Na pojav debelosti v največji meri vplivajo genetska predispozicija, prehrana, telesna dejavnost in motnje spanja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost prekomerne telesne teže in debelosti s pojavom kroničnih bolezni. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 143 respondentov s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter s računalniškim programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Večina respondentov svoje zdravje ocenjuje kot dobro in nima nobene kronične bolezni. Manjšina respondentov dosega priporočene količine telesne dejavnosti. Po mnenju respondentov debelost najpogosteje vpliva na pojav visokega tlaka in bolezni srca ter predstavlja veliko tveganje za človekovo splošno zdravje. Večina ocenjuje, da obstaja povezava med debelostjo v otroštvu in v odrasli dobi. Prav tako večina pozna dejavnike, ki vplivajo na pojav prekomerne telesne teže in posledice, ki jih prekomerna telesna teža prinaša. V največji meri sta telovadba in dieta intervenciji, ki posamezniku najbolj učinkovito pripomorejo k izgubi telesne teže. Razprava: Debelost je potrebno obravnavati kot kronično bolezen, ki zahteva multidisciplinaren pristop. Zdravljenje pridruženih bolezni pa povzroča dodatne stroške zdravstvenega varstva. Zdravljenje debelosti temelji na spremembi življenjskega sloga, ki vključuje znižanje kaloričnega vnosa živil, povečanje telesne dejavnosti in vedenjske spremembe. Kot dodatek k spremembi življenjskega sloga je možno uporabiti farmakološka sredstva in kirurško zdravljenje. Bistveno vlogo v procesu hujšanja imajo medicinske sestre. S svojo podporo in znanjem pomagajo pacientom doseči cilje hujšanja. Ključnega pomena je preventiva in zdravstvena vzgoja populacije.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, debelost, dejavnik tveganja, kronična obolenja, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

9.
Aplikacija teorije Doroteje Orem pri pacientu s Parkinsonovo boleznijo
Karmen Rode, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo. Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.
Ključne besede: samostojnost, temeljne življenjske aktivnosti, naklonjenost, uspešni izidi, napredek Parkinsonove bolezni
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

10.
Samooskrba pacienta - pomemben element obvladovanja sladkorne bolezni
Nejc Šmalc, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni. Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 671; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh