Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uresničevanje pravice do zdrave pitne vode na primeru kraškega vodonosnika : magistrsko delo
Martina Stegel, 2020, magistrsko delo

Opis: Voda je življenje. Voda je naravna dobrina, ki je bistvena za življenje, prav tako pa je ključna za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do človekovega dostojanstva itd. Gre za pravice, ki jih ni možno uresničevati brez vode, saj brez nje ni življenja. Zdrava pitna voda ni nekaj samoumevnega, ampak je v sodobnem času cenjena dobrina, ki mora biti kot taka tudi ustrezno priznana in varovana. V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v 70.a člen Ustave RS, kar pomeni, da se zavedamo njene pomembnosti in nenadomestljivosti. Za zaščito pitne vode bi bilo treba spremeniti način življenja, vodne vire uporabljati bolj trajnostno ter zaščititi zaloge pred onesnaženjem. V magistrskem delu so v ospredje postavljeni kraški vodonosniki, ki v sebi skrivajo velike količine pitne vode in zagotavljajo pitno vodo za več kot polovico prebivalcev Slovenije. Kraški vodonosniki so zaradi svojih posebnosti zelo dovzetni za onesnaženja, zato bi jim morali nameniti posebno pozornost in jih ustrezno zavarovati. Dolgoročna in načrtna zaščita kraških vodonosnikov mora temeljiti na poznavanju njihovih posebnih značilnosti in strokovnih podlagah. Ureditev tega področja zahteva določene omejitve urbanizacije in omejitve človekovih dejavnosti, a je to nujno potrebno, če si želimo iz pipe natočiti kozarec dobre pitne vode.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do pitne vode, onesnaževanje okolja in voda, kraški vodonosnik
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1939; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Mednarodne pogodbe, njihova ratifikacija in implementacija v slovenski pravni red : diplomsko delo
Martina Stegel, 2017, diplomsko delo

Opis: Ustvarjalci mednarodnega prava so mednarodni subjekti, ki s sklenitvijo mednarodne pogodbe ustvarjajo pravice in obveznosti na mednarodnem področju. Mednarodna pogodba je mednarodni dogovor, sklenjen med različnimi mednarodnimi subjekti, bodisi med državami ali drugimi mednarodnimi subjekti, kot so mednarodne organizacije. Ločimo med dvostranskimi in večstranskimi mednarodnimi pogodbami. Dvostranske vzpostavljajo pravice in obveznosti ter s tem razmerje med dvema subjektoma mednarodnega prava, večstranske pa med tremi ali več državami. Sklenitev mednarodne pogodbe poteka skozi več faz. Začne se s postopkom pogajanj udeleženih strank, sledijo podpis mednarodne pogodbe, ratifikacija, uveljavitev in nazadnje registracija. Medsebojna vprašanja države naprej rešujejo na mednarodni konferenci, katere rezultat je sprejetje besedila mednarodne pogodbe. Nato je mednarodna pogodba pripravljena za podpis, s čimer država privoli v njeno besedilo. Z ratifikacijo postane mednarodna pogodba zavezujoča za pogodbene stranke, saj odraža sprejetje njenih določb v notranji pravni red pogodbenice. Države pa morajo izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti v dobri veri, skladno z glavnim načelom mednarodnega prava, to je "pacta sunt servanda".
Ključne besede: mednarodne pogodbe, ratifikacija mednarodnih pogodb, implementacija mednarodnih pogodb, pacta sunt servanda, pogodbeno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2019; Ogledov: 3166; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (715,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh