1. Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje : magistrsko deloMaja Remec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 49; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 225; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 218; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,65 MB) |
4. Human rights protection in algorithmic societyMatej Avbelj, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: the article, marking the 75th anniversary of the European convention on Human rights and 25 years of the EU charter of Fundamental rights, emphasizes the growing challenges human rights face in the age of artificial intelligence. Eu-rope’s traditional three-pillar system of human rights protec-tion (national, EU, and council of Europe) was built in an analog era, whereas today’s society is increasingly becom-ing algorithmic, with artificial intelligence co-constructing social reality. the article identifies two major paradigm shifts defining the algorithmic society: the loss of human monop-oly over construction of social reality and the dominance of private actors over public institutions. In response, the council of Europe adopted the first legally binding inter-national Framework convention on Artificial Intelligence, setting, inter alia, minimum standards for safeguarding hu-man dignity, equality, and privacy. complementing this, the EU’s Artificial Intelligence Act follows a risk-based approach, more heavily regulating artificial intelligence systems that importantly impact fundamental rights. While neither legal instrument grants new individual rights, they serve as pre-ventive regulatory frameworks. the article concludes that courts will soon need to interpret human rights in light of algorithmic impacts and may themselves use artificial intel-ligence in decision-making. this evolution demands judicial adaptation and a comprehensive reform of legal education to integrate law with digital technologies.
Ključne besede: AI, constitutionalism, Algorithmic society, human rights protection, EU, council of Europe
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 2
Celotno besedilo (108,76 KB) |
5. |
6. Vpliv razvoja družbe na uzakonitev evtanazije in njena uzakonitev na nadaljnji razvoj družbe : magistrsko deloEsada Kerić, 2025, magistrsko delo Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 939; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,60 MB) |
7. The enduring legitimisation of European integration by reference to peace? : High-level Conference on The Impact of War (in Ukraine) on the EU, 27. 3. - 28. 3. 2023, Verversdijk, European Legal Studies Department of the College of Europe, Bruges.Matej Avbelj, 2023, vabljeno predavanje na konferenci brez natisa Opis: Th is chapter has demonstrated that peace has been the main legitimating source of European integration, which has entered the process of legitimisation as a factor of input, throughput and output legitimacy either momentarily (ad hoc) or on a permanent basis. To recall, 70 the input legitimacy consists of values that are set as a precondition for entering the integration process. They typically require certain qualities from the candidate states and their commitment to specific ideals that the integration shall personify. Th e throughput values are the values that guide the EU decision-making process lato sensu . Finally, the output values are the goals and objectives for which the EU has been created and which ought to be maximised to the greatest possible extent. All the symbolic, profoundly normative and value-laden declarations of the EU and its Member States confirm that peace is an enduring input and output legitimating factor of integration. From the very beginning peace has been a self-standing value to which all other values and achievements of the integration have been instrumental. In fact, even the future European federation, intimated in the Schuman declaration, is not a goal in and of itself; rather, it has been advanced as ‘ indispensable to the preservation of peace ’.A state that seeks admission to the EU has to be peace-loving. Peace is considered as just peace, whose content is determined with reference to fundamental values of the EU, which are ‘ part of our soul, part of what defines us today ’. Just peace defined through Article 2 TEU, to only slightly paraphrase the CJEU, makes up the ’very identity of the European Union as a common legal order’. As such, its value is inexhaustible, 75 while its relevance hinges on the real and perceived threat to peace. The war in Ukraine presents more than a credible threat to the internal peace in the EU and it certainly signifies a total absence of peace in external terms, both under its subjective and objective conception. Th e normative relevance of the value of peace in the EU today is at an all-time high and it can be expected, even if for purely utilitarian reasons, that it will provide a significant boost to the process of European integration, in its widening and deepening leg alike. Provided, of course, that Ukraine prevails. In the opposite scenario, not only just peace in the EU, but its very survival, might be at stake. It is for that reason that the strategy of achieving peace in the EU and beyond has undergone a complete transformation from economic, political and legal peace building mechanisms to the more recent explicit investment in the military capacity of the EU and its Member States. Peace continues to remain an enduring source of legitimisation of European integration, but the means of achieving it have been altered beyond imagination.
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 1210; Prenosov: 3
Celotno besedilo (708,99 KB) |
8. Integral Pre-emption of EU Democracy in Economic Crisis under Transnational LawMatej Avbelj, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: This article examines the challenges of transnational law for democracy in the European Union in times of economic crisis. The concept of democracy is fleshed out first. This is followed by a two-pronged study of the internal and external democracy-affecting processes, taken separately as well as jointly, and of their impact on democracy in the European Union. Finally, some normative proposals, embedded in the theory of legal pluralism, to improve the state of European Union democracy in the present unfavourable internal and transnational environment are offered in the conclusion
Ključne besede: European Union, democracy, economis crisis, transnational law, legal pluralism
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 971; Prenosov: 3
Celotno besedilo (217,19 KB) |
9. Contextual Analysis of Judicial Governance in SloveniaMatej Avbelj, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: What is a real character of judicial (self)-government in Slovenia? Does it live up to the standards established in a well-ordered society, based on the established rule of law and consolidated democracy? This certainly is an impression that an external critical, but uniformed, observer develops when he or she approaches the legal regulation of judicial (self)-government in Slovenia. This also is an impression that has been perpetuated in academic and professional circles prior and after the enlargement of the EU. The article dispels this myth. It does so by providing a comprehensive assessment of all the bodies and processes involved in the judicial (self)-government in Slovenia. Contrary to the prevalent formalistic legal approach, which dominates the legal scholarship concerned with judicial governance and the courts more generally, the article relies on a socio-legal methodological approach. It therefore situates the system of judicial self-government in the Slovenian socio-political context in order to provide an insight into how the judicial self-government really works and to what an extent it falls short of the normative ideals prescribed by the Slovenian positive law.
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 1286; Prenosov: 3
Celotno besedilo (408,44 KB) |
10. The EU and the many faces of legal pluralism toward a coherent or uniform EU legal order?Matej Avbelj, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: In the last decade or so, legal academia has witnessed a literal explosion of discourse of legal pluralism. Far from being an exception here, the field of EU law is at the forefront.1 In this paper we will try to explain briefly what the reasons for this are, and above all what legal pluralism, in its various forms, actually stands for. For this purpose, we will compare the so-called classical conceptions of legal pluralism on the one hand, and legal pluralism as it has emerged in the European Union on the other hand. It will be argued that the classical conceptions of legal pluralism fall short of explaining, and are conceptually different from, the legal pluralism that has been taking root within the EU. Having understood this difference, we will then focus more precisely - and this will constitute the core of the paper - on the European Union and the pluralist challenges that ensue from the uneasy and complex relationships between the legal orders of the Member States and the supranational legal order. The core question in that regard is how to approach the challenges that EU legal pluralism in its various forms and degrees poses for the role that the law is expected to play in the European Union. It will be claimed that the two different responses to this question are: either by preserving EU legal pluralism or by thwarting it, namely, by conceptualising and developing the EU legal order as a coherent or as a uniform legal order. Finally, it will be argued that since each of these two models seems to presume a different image of the European Union, the choice between the two depends on which should better ensure certainty in the allocation of rights and duties that best fits the conception of justice prevailing in the EU.
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 1197; Prenosov: 8
Celotno besedilo (96,76 KB) |
