31. Constitutional pluralism and authoritarianismMatej Avbelj, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: This article examines the relationship between constitutional pluralism and authoritarianism. It does so since the Weiss decision of the FCC spurred unusual attacks on constitutional pluralism. This particular theoretical vision of European integration has been described as inherently dangerous and its abandonment has been called for out of chiefly instrumentalist reasons, in order to prevent constitutional pluralism turning into an autocrats’ refuge. The article argues this critique of constitutional pluralism does not succeed. Due to its truncated, exclusively positivist understanding of constitutional pluralism, it has failed to take into account pluralism’s normative core. The latter presents itself an antipode to authoritarianism, which means that the autocratic regimes simply cannot credibly avail themselves of the theory of constitutional pluralism to justify their authoritarian actions. Ključne besede: German Federal Constitutional Court, constitutional pluralism, principled legal pluralism, primacy Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 1160; Prenosov: 7
Celotno besedilo (171,79 KB) |
32. |
33. Constitutional backsliding in Slovenia?Matej Avbelj, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Executive Summary
• Despite many achievements since independence across social, political, economic and constitutional domains, which are unobjectionable, equally many constitutional and political objectives still need to be met.
• Slovenia is unique with its specific model of state-owned capitalism, monopolized by the postcommunist left, that has resulted in the absence of economic pluralism, which consequently stands in the way of all other forms of social pluralism, including the existence of a vibrant pluralist civil society and professional pluralist media.
• The relatively small size of the country and the increasing weakness of the state’s formal institutional infrastructure (especially regarding the judiciary) and the growing passivity of the electorate, have enabled strong factional groups to create a parallel infrastructure of decisionmaking, which uses the formal institutions of the state as an instrument for their on-going economic self-enrichment and further entrenchment of their de facto political power.
• The dynamics of politics in Slovenia is thus opposite to that in the currently backsliding CEE countries. Rather than seeking a profound change in the society, the political agenda of the contemporary ‘Slovenian new class’ (i.e. the informal power structure undergirding the postcommunist left) is the preservation of the status quo by all means. Whenever this status quo is at least potentially challenged, bitter political and social conflicts, as at present, erupt.
• Under the radar of international attention, the specific Slovenian transition has resulted in an institutionally undernourished rule of law system and democratic governance, marked by an implosion of the political space, incessant populism and growing political radicalization in favour of illiberal democracy. The latter has traditionally existed on the (far-)left, but more recently its support started to build also on the former centre-right, which began to voice public support for the actually backsliding CEE countries.
• The course of the development of the Slovenian constitutional democracy three decades after the country’s declaration of independence therefore remains uncertain as never before. Ključne besede: Slovenia, independence, constitutional objectives Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 1380; Prenosov: 2
Celotno besedilo (711,08 KB) |
34. Nova univerza in prihodnost Evropske unijeMatej Avbelj, Polona Batagelj, Liliana Brožič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: 9. maja se je v Strasbourgu, sicer z enoletno zamudo, uradno začela Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za »veliki vseevropski demokratični projekt«, ki naj bi pozitivno vplival predvsem na zmanjševanje demokratičnega primanjkljaja EU. Procesno sredstvo za ta cilj predstavlja digitalna platforma Evropske komisije, ki služi kot »vozlišče Konference o prihodnosti Evrope« in državljankam ter državljanom EU daje priložnost izjaviti se o tem, v kašni Evropi želijo živeti. Ker na Novi univerzi verjamemo, da imajo predvsem mladi pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti (EU), smo se tudi sami odločili izvesti empirično raziskavo glede tega, kako študenti sploh poznajo EU, ali se zavedajo obstoja Konference o prihodnosti Evrope, katere izzive štejejo za najbolj pomembne ter v kaj in kako naj se EU, po njihovem mnenju, razvije v prihodnje. Rezultati ankete so pokazali, da Konferenca o prihodnosti Evrope med študenti (kot tudi državljankami in državljani EU nasploh) očitno ni ponotranjena. Slednje pomeni, da bo Nova univerza pri ozaveščanju svoje študentske populacije o evropskih temah morala postoriti še marsikaj, s čimer bo zagotovo prispevala tudi k oblikovanju oziroma postopni izgradnji evropske politične identitete. Ključne besede: konferenca o prihodnosti Evrope, Nova univerza, prihodnost EU, integracija EU, državljani EU Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 944; Prenosov: 4
Celotno besedilo (316,89 KB) |
35. Constitutionalization of Jože Pučnik's political thoughtMatej Avbelj, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: This article sheds light on the academic side of dr. Jože Pučnik. While his civic, dissident and political activities in Slovenia have been well known, his academic work and the political philosophy he developed have been largely neglected. This is unfortunate, as already a cursory insight in Pučnik’s monography on Culture, Society and Technology, such as provided in this article, reveals the richness of his political thought. Pučnik as an intellectual, as a political thinker was not only aware of the main currents of western political philosophy after the WWII, but was also entirely on par with then political and legal thinkers. He had integrated their work into his own political philosophy, which he subsequently applied to the case study of Slovenia, a country that he felt most deeply about. Ključne besede: Jože Pučnik, Slovenia, constitutionalism, enlightenment, pluralism, democracy Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 1292; Prenosov: 4
Celotno besedilo (230,60 KB) |
36. Reconceptualizing constitutionalism in the AI run algorithmic societyMatej Avbelj, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This Article is dedicated to what is arguably one of the most significant tests to which constitutionalism has been subject to in recent times. It examines the theoretical and practical challenges to constitutionalism arising from the profound technological changes under the influence of artificial intelligence (AI) in our emerging algorithmic society. The unprecedented rapid development of AI technology has not only rendered conventional theories of modern constitutionalism obsolete, but it has also created an epistemic gap in constitutional theory. As a result, there is a clear need for a new, compelling constitutional theory that adequately accounts for the scale of technological change by accurately capturing it, engaging with it, and ultimately, responding to it in a conceptually and normatively convincing way Ključne besede: constitutionalism, artificial intelligence (AI), technology, legal theory Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 1385; Prenosov: 6
Celotno besedilo (180,29 KB) |
37. |
38. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami. Ključne besede: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 2152; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,03 MB) |
39. Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EU : primerjalni vidikTeja Križan, 2024, magistrsko delo Opis: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna. Ključne besede: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika Objavljeno v ReVIS: 02.04.2024; Ogledov: 2270; Prenosov: 73
Celotno besedilo (838,58 KB) |
40. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko deloZarja Bregant, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod. Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 2660; Prenosov: 64
Celotno besedilo (575,08 KB) |