41. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko deloTanja Teršar, 2023, magistrsko delo Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 2408; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
42. Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko deloRobert Zonta, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Ključne besede: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 2846; Prenosov: 77
Celotno besedilo (883,37 KB) |
43. Spoštovanje vladavine prava v Evropski uniji : poljski problemi in reagiranje evropskih institucijTeja Zrim, 2023, magistrsko delo Opis: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Ključne besede: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 2633; Prenosov: 104
Celotno besedilo (905,45 KB) |
44. Svoboda gospodarske pobude v Evropski uniji : magistrsko deloMatejka Javornik, 2023, magistrsko delo Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2311; Prenosov: 81
Celotno besedilo (842,79 KB) |
45. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18 : »Schrems II«Alesia Koletič, 2022, magistrsko delo Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 2882; Prenosov: 135
Celotno besedilo (708,78 KB) |
46. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloAna Graf Mlinar, 2021, magistrsko delo Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 2670; Prenosov: 112
Celotno besedilo (676,18 KB) |
47. Prihodnost razvoja EU kot sui generis federacije : magistrsko deloMaja Janša, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša poiskati ustrezno definicijo EU; označi jo kot umetno, politično tvorbo, kot sui generis entiteto, ki kaže svojo edinstvenost v mednarodni skupnosti, saj že vsebuje nekatere nadnacionalne elemente, ki so sicer značilni za federacije, pri čemer vsebuje tudi konfederalne, medvladne elemente. Naloga se dotakne tudi ostalih teoretičnih izhodišč, ki v sami naravi poskušajo definirati EU že več desetletij, in pojasnjuje zgodovinske okoliščine nastanka EU ter izmenjavo teoretičnih pristopov skozi razvoj Unije. Magistrsko delo sledi svoji rdeči niti, saj se skozi poglavja osredotoča na razvoj EU kot sui generis federacije; definira elemente, ki bi jih EU morala po kvalifikaciji federacije imeti, pri čemer omenja tudi odsotnost glavnih elementov, značilnih za federacijo. V jedru se delo osredotoča na notranje in zunanje delovanje EU, pri čemer se dotakne tako slabosti kakor tudi prednosti tovrstnega delovanja. V osrednjem delu tako skuša pojasniti ustrezno ravnovesje znotraj Unije, in sicer med delovanjem nacionalne in nadnacionalne ravni, zato se dotakne vprašanj o razdelitvi moči, hierarhičnosti in heterarhičnosti, suverenosti, primarnosti in subsidiarnosti, omenja pa tudi ostala načela, ki so bistvena pri pojasnjevanju strukturnega ravnovesja. Naloga se zaključuje z možnostmi razvoja EU v prihodnosti, predvsem z vidika razvoja federacije sui generis, upoštevajoč mednarodne tendence in obstoječe razmere na evropskem kontinentu, kot so rast evroskepticizma, pojavnost političnih skrajnosti, novih kriz in druge
Ključne besede: prihodnost, razvoj, EU, federacija, sui generis
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 3056; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,24 MB) |
48. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko deloNastja Mojca Sodin, 2021, diplomsko delo Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 3717; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,38 MB) |
49. Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja? : diplomsko deloValerija Klinec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Ključne besede: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 3031; Prenosov: 140
Celotno besedilo (587,03 KB) |
50. Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018 : magistrsko deloŠpela Rostan, 2020, magistrsko delo Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 3291; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,57 MB) |
