81. |
82. Dublinska uredba : delitev odgovornosti ali prelaganje bremena med države članiceAldijana Ahmetović, 2012, diplomsko delo Ključne besede: azil, človekove pravice, derogacijska klavzula, Dublinska uredba, pripor, Ženevska konvencija, minimalni standardi, prosilci za azil, sodišče EU, Listina temeljnih pravic EU, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 4694; Prenosov: 198
 Celotno besedilo (341,72 KB) |
83. Reform of democracy and the rule of law in SloveniaJernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019, ni določena Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2019; Ogledov: 6004; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,18 MB) |
84. |
85. |
86. |
87. |
88. Analiza fiskalne in bančne unije v EU z vidika demokratičnega primanjkljaja : magistrsko deloŠpela Petrič, 2016, magistrsko delo Opis: Po izbruhu gospodarske in finančne krize v letu 2008 se je Evropa znašla v težkem položaju. Nekatere članice se še vedno soočajo z velikimi težavami na področju gospodarstva, javnih financ in finančnega sektorja.Zaradi obvladovanja nastalega položaja in zaščite evra bo v prihodnje prav gotovo prišlo do sprememb pogodb, na katerih temelji evropska integracija. Dokončanje Evropske monetarne unije, ki združuje države s skupno valuto evro, je dandanes eden izmed ključnih ciljev Evropske unije, kar vključuje tudi uvedbo fiskalne in bančne unije. Pri vsem tem se pojavi problem demokratičnega primanjkljaja, ki ga je moč zaznati tudi v pravnih aktih Unije. Dejstvo, da nas lahko globlja in pravičnejša ekonomska in monetarna unija reši iz finančne krize, še ne pomeni, da se bo demokratični primanjkljaj zmanjšal oziroma da pravni akti Evropske unije dejansko izražajo voljo državljanov.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2018; Ogledov: 4124; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,18 MB) |
89. Predajanje storilcev kaznivih dejanj v Evropski Uniji - primer Puigdemont : diplomsko deloTimotej Mihelič, 2018, diplomsko delo Opis: Schengensko območje je območje odpravljenih nadzorov notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav. S prvim podpisom schengenskega sporazuma 14. junija 1985 v Luksemburgu in z odstranitvijo nadzora na mejah med državami članicami se je poenostavilo prečkanje meja za prebivalce Evropske unije. S tem je prišlo tudi do lažjega kroženja čezmejnega kriminala. To je pripeljalo do sodelovanja na ravni policije in pravosodja držav članic. Z vidika kazenskega procesnega prava nastaja cela vrsta mehanizmov, ki olajšujejo pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj v Evropski uniji. Med njimi sta evropski nalog za prijetje in predajo ter evropski preiskovalni nalog. Ustanavljati so se pričele tudi evropske organizacije za pregon storilcev kaznivih dejanj, kot so Europol, CEPOL in Eurojust. Vse to velja le znotraj Evropske unije. Republika Slovenija je v Evropsko unijo vstopila leta 2004, v schengensko območje pa leta 2007. S tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, imamo sklenjene mednarodne sporazume za izročitev in predajo storilcev kaznivih dejanj. V španski avtonomni skupnosti Kataloniji že stoletja obstaja ideologija o odcepitvi od Kraljevine Španije. V zadnjih letih je bilo izvedenih več referendumov za neodvisnost Katalonije, njeni prebivalci pa so na referendumu 1. oktobra 2017 z 92,01 % glasovali za odcepitev oz. za neodvisnost Katalonije. Po obsodbi uradne španske vlade v Madridu, da je referendum protiustaven, se je katalonski premier Carles Puigdemont še z nekaj sodelavci umaknil v belgijski Bruselj, špansko sodišče pa je izdalo Evropski nalog za prijetje in predajo, s katerim je Kraljevina Španija zahtevala njegovo izročitev.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2018; Ogledov: 4173; Prenosov: 165
Celotno besedilo (4,89 MB) |
90. |
