Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 251
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tutorstvo - pomemben dejavnik pri dodiplomskem izobraževanju medicinskih sester
Miha Požek, 2013

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3047; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (619,62 KB)

2.
Medpoklicno sodelovanje na primeru zdravstvenega doma
Žiga Bitežnik, 2011

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3447; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (582,66 KB)

3.
Identifikacija modelov in stilov vodenja v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice
Ani Jalen, 2010

Opis: Model vodenja izhaja iz osnovne ideje, kako zaposlene motivirati za čim boljše delo, stil vodenja pa se nanaša na določen vzorec vedenja, ki ga uporablja vodja. Timsko delo je eden izmed izzivov v vsaki delovni organizaciji. Najbolj učinkovito je takrat, ko se ga lotimo sistematično, in v situacijah, ko je to potrebno. Cilj: Cilj diplomskega dela je identifikacija modelov in stilov vodenja ter stopnje timskega sodelovanja vzdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice. Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen v štiri tematske sklope. Med vodje in zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice smo razdelili 280 anketnih vprašalnikov, vrnjenihje bilo 137, kar predstavlja 48,9% realizacijo vzorca. Cronbachov Alpha koeficient posameznih delov vprašalnika je presegal prag 0,6. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili SPSS 15.0. Rezultati: Anketirane osebe so opredelile prisotnost transformacijskega modela vodenja kot najbolj prisotnega modela, saj naj bi bil zastopan po mnenju vodij v 48,89%, po mnenju zaposlenih pa v 41,55%. Pri stilih vodenja so vodje ocenili kot najbolj prisoten zavzeti stil (27,71%), zaposleni pa združevalni stil 26,19%. Stopnjo timskega sodelovanja so vodje ocenili s povprečno vrednostjo 4,26 na Likertovi lestvici od 1 do 5, zaposleni pa s povprecno vrednostjo 3,97. Primerjava znotraj skupine zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe je pokazala, da zaposleni z visokošolsko izobrazbo zaznavajo transformacijski model (p=0,004) in zavzeti stil (p=0,025) v višji meri kot zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Primerjava stopnje timskega sodelovanja ni potrdila statistično značilnega odgovora (p=0,053). Razprava: Rezultati raziskave kažejo na visoko zastopanost transformacijskega in zadovoljivo prisotnost transakcijskega modela vodenja, kar je v nasprotju s pričakovanji in podatki iz literature. Pri modelih vodenja ni bilo razhajanja v mnenju vodij in zaposlenih, saj so vsi ocenili, da je največkrat prisoten transformacijski model. Identifikacija stilov vodenja je vrnila razmeroma homogene odgovore, saj ni bilo večjih razlik med štirimi vrstami stilov, vodje so kot najbolj zastopan stil prepoznali zavzeti stil, zaposleni pa združevalni stil. Ocena timskega sodelovanja je dobra, tudi v tej kategoriji so vodje ocenili višjo stopnjo timskega sodelovanja kot zaposleni.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 4023; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (362,81 KB)

4.
Timski pristop v paliativni oskrbi
Anita Bandelj, 2019

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Paliativna oskrba, komunikacija, medpoklicno sodelovanje, starejši
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 1873; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Potrebe dijakov zdravstvene nege po izobraževalnih vsebinah paliativne oskrbe
Metka Černoša, 2020

Najdeno v: osebi
Ključne besede: dijaki, zdravstvena nega, izobraževanje, umiranje
Objavljeno: 02.07.2021; Ogledov: 1230; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
7.
8.
Uporaba enostavnih psihoterapevtskih tehnik v psihiatrični zdravstveni negi
Miha Šubic, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: medicinska sestra, terapevtska komunikacija, terapevtsko okolje
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 4256; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (633,73 KB)

9.
ANALIZA RASTI PODJETJA MALI-E-TIKO, D. O. O., IN MOŽNOSTI ZA NADALJNJO RAST
Miha Mali, 2017

Opis: POVZETEK V diplomskem delu sem predstavil podjetje MALI-E-TIKO d. o. o., ki želi postati renomirano podjetje na evropski ravni, ki bo izdelovalo in razvijalo najzahtevnejše izdelke za moderne elektronske in druge naprave. Moji poglavitni nalogi sta bili opraviti analizo in vodstvu predstaviti možnost za nadaljnjo rast podjetja. Podjetje Mali elektronika, Mali Marjan, s. p., je bilo ustanovljeno leta 1988. Do združitve s podjetjem Tiko, d. o. o., je bilo v njem redno zaposlenih 23 ljudi. Podjetje je bilo in je še vedno vodilno podjetje v Sloveniji, za izdelavo in predelavo hladilnih reber, ki jih kupci nadalje vgrajujejo v elektronske komponente. Podjetje Tiko, d. o. o., pa je bilo ustanovljeno leta 1964. V letu 2012 sta se podjetji združili in nastalo je podjetje MALI-E-TIKO d. o. o. Predstavil sem slovensko kovinsko industrijo, ki se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu. Navedel sem letno poročilo Združenja kovinske industrije 2015. Z opravljeno SWOT analizo sem ugotavljal prednosti in priložnosti trga, na katerem podjetje posluje, hkrati pa opozoril na slabosti in nevarnosti, ki se jih je dobro zavedati. Z grafičnimi prikazi sem predstavil strukturo prodaje na trgu, kamor podjetje plasira svoje izdelke. Pripravil sem tudi analizo prodaje po segmentih podjetja za obdobje preteklih štirih let. Podjetje je v štirih letih po združitvi beležilo visoko rast. Prihodke od prodaje je povečalo za skoraj 50 %. Danes ima podjetje 66 redno zaposlenih delavcev, kar je 37,5 % več kot v letu 2012, ko sta se podjetji združili. Podjetje je vlagalo tudi v izobraževanje zaposlenih, s tem je pridobilo nekaj visoko usposobljenega kadra. V prihodnjih treh letih podjetje načrtuje 10- do 15-odstotno rast na letni ravni. Leta 2015 je imelo 3.817.626 EUR čistih prihodkov od prodaje, v letu 2018 pa načrtuje 5.361.779 EUR čistih prihodkov od prodaje. Podrobneje sem preučil finančno stanje podjetja ter s kazalnikom poslovanja pridobil boljši vpogled v samo podjetje. Skozi odkritje določenih napak sem opredelil strategijo nadaljnje rasti in ciljev podjetja. Naredil sem finančno projekcijo za prihajajoče triletno obdobje. Ocenjujem, da ima podjetje realne možnosti za dobro poslovanje in doseganje dobička z generično rastjo. Prodaja se bo po segmentih povečevala, saj sem z analizo trga dokazal, da podjetje plasira svoje izdelke na rastoče trge. Z argumenti sem podal rešitve za morebitne težave oziroma ovire. V zaključku diplomskega dela sem ugotovil, da ima podjetje še veliko možnosti za dobro poslovanje in doseganje čim večjega dobička. To sta vizija in obenem tudi cilj vsakega podjetja ter najpomembnejša pogoja za obstoj na trgu in pomembna koraka pred konkurenco. Pričujoče diplomsko delo bom z veseljem predstavil lastniku Marjanu Maliju ter mu s svojim znanjem pomagal podjetje popeljati v nadaljnjo rast.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: analiza, rast podjetja, kovinska industrija, SWOT – analiza, finančno stanje, kazalnik poslovanja, strategija nadaljnje rasti, finančna projekcija
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 3655; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicije
Marko Sinreih, 2016

Opis: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4861; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (6,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh