2.
Vidiki pravnega urejanja šifrirnih tehnologijMiha Paternoster, 2020
Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, katerih bistveni sestavni del za potrebe zagotavljanja varnostnih ciljev zaupnosti, celovitosti in overjanja podatkov predstavlja šifriranje kot proces pretvarjanja temeljnega podatka v neberljivo, šifrirano obliko, s čimer se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do vsebine podatkov ter vidike državnih teženj po pravnem urejanju šifrirnih tehnologij oziroma kolizijo najvidnejših interesov, ki pri tem nastajajo. To so v prvi vrsti interesi uporabnikov šifrirnih tehnologij, ki so z vidika obstoja in delovanja demokratične in pravne države, ki kot najvišjo vrednoto postavljata človekovo dostojanstvo in možnost človekove samouresničitve, najpomembnejši, pri čemer se z uporabo šifrirnih tehnologij zasledujejo predvsem ustavno zagotovljena pravica do informacijske in komunikacijske zasebnosti ter pravica do svobode vesti in izražanja, hkrati pa tovrstne tehnologije služijo kot pomembna oblika digitalne državljanske samozaščite za potrebe zagotavljanja ravnotežja moči v informacijski družbi. Delo obravnava tudi interese državnih oblasti, ki jim šifriranje služi kot strateška tehnologija varovanja tajnih podatkov in bistvene infrastrukture, a po drugi strani predstavlja veliko oviro učinkovitemu kazenskemu pregonu ter oviro pri delu obveščevalno-varnostnih organov. Poleg omenjenih interesov uporabnikov šifrirnih tehnologij in interesov državnih oblasti delo obravnava še interese ponudnikov šifrirnih tehnologij, ki se zaradi kolizije interesov uporabnikov in državnih oblasti pogosto soočajo s pritiski po slabljenju šifrirnih algoritmov ali po vgradnji stranskih vrat za potrebe državnega dostopa do šifriranih podatkov. Magistrsko delo zaokroži obravnava možnih in primernih rešitev pravnega urejanja šifrirnih tehnologij.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 7
