1. Izidi zdravljenja poškodb hrustanca kolenskega sklepa z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca s trombocitno plazmo: šestmesečno sledenjeNina Ravnihar, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kolenski sklep je največji in hkrati najbolj kompleksen sklep v človeškem telesu. Predstavlja pomemben element bipedalne oblike gibanja, kjer ima ključno vlogo pri prenosu, absorpciji in razporejanju mehanskih sil, ki nastajajo med vsakodnevnimi obremenitvami. Hialini hrustanec zagotavlja funkcionalno in neboleče gibanje v kolenskem sklepu. Ta je običajno nima ožilja, nima limfnega sistema in ni oživčen. Poškodbe sklepnega hrustanca kolenskega sklepa, zaradi visoke pojavnosti, zapletene biomehanike sklepa in omejene sposobnosti regeneracije tkiva, predstavljajo pomemben izziv sodobne ortopedije. Obravnavane poškodbe najpogosteje prizadenejo mlajše aktivne posameznike. Lahko se pojavijo v obliki akutne trave ali ponavljajoče mikrotravme na tkivo. Obstajajo številne konzervativne in operativne možnosti obravnave poškodbe sklepnega hrustanca, izbira zdravljenja pa je odvisna od stopnje in vrste poškodbe ter od kliničnega in psihofizičnega stanja pacienta. Podrobneje smo pregledali operativne tehnike, kjer se ponujajo možnosti uporabe mikrofrakturiranja poškodovanega območja, mozaikplasike, ter trenutno aktualnih dvostopenjskih metod avtologne implantacije hondrocitov z vključenim matriksom ali brez njega. Kot eno izmed perspektivnih enostopenjskih metod predstavljamo avtologno implantacijo mletega hrustanca, obogatenega s trombocitno plazmo (AvtoCart™). Metoda združuje uporabo zmletega hrustana z avtolognimi, nediferenciranimi hondrociti in dodatek trombocitne plzme, kar ji daje močan biološki potencial. Namen naše raziskave je bil ovrednotiti kratkoročne klinične izide te metode zdravljenja.
Metode: Magistrsko delo temelji na retrospektivno-prospektivni kvantitativni raziskovalni metodi, katere glavni cilj je bil analizirati izide zdravljenja poškodb hrustanca kolenskega sklepa z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca v kombinaciji s trombocitno plazmo (PRP). Vzorec je vključeval 36 pacientov, ki so bili v obdobju med januarjem 2023 in oktobrom 2024 operirani z metodo avtologne implantacije mletega hrustanca s trombocitno plazmo v Artros d. o. o., Centru za ortopedijo v Ljubljani. Vsi pacienti vključeni v raziskavo so pred operacijo in šest mesecev po operaciji izpolnili vprašalnik KOOS in VAS lestvico. Vse demografske podatke o pacientih smo pridobili iz podatkovnih zbirk Artros d. o. o., Centru za ortopedijo v Ljubljani. Pridobljene podatke smo numerično, tabelarno in grafično obdelali s pomočjo programa (RStudio) in programskega jezika R.
Rezultati: Rezultati so šest mesecev po operaciji z metodo AvtoCart™ pokazali statistično značilno in klinično pomembno zmanjšanje bolečine (VAS: –3,51 točke; p < 0,001) ter izboljšanje funkcije in kakovosti življenja. Največje izboljšanje na vprašalniku KOOS smo lahko opazovali v domenah bolečine (+19 točk) ter kakovosti življenja (+1,74 točke; p < 0,001). Korelacijska in ANOVA analiza nista pokazali povezanosti z velikostjo poškodbe, spolom pacientov in lokacijo lezije z izidom zdravljenja. Pooperativnih zapletov nismo beležili.
Razprava: Rezultati šestmesečnega spremljanja pacientov so potrdili statistično značilno zmanjšanje bolečine, izboljšanje funkcionalnega stanja kolenskega sklepa in višjo kakovost življenja pacientov šest mesecev po zdravljenju z enostopenjsko metodo avtologne implantacije mletega hrustanca, obogatene s PRP (AvtoCart™). Klinični izidi so skladni z dosedanjo literaturo in potrjujejo učinkovitost metode. Kljub omejitvam, kot sta manjši vzorec in krajše obdobje spremljanja, rezultati podpirajo klinično uporabnost metode AvtoCart™ pri zdravljenju poškodb hrustanca kolenskega sklepa.
Ključne besede: AvtoCart, poškodbe hrustanca kolenskega sklepa, trombocitna plazma (PRP), funkcionalni izidi zdravljenja.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 419; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Primerjava uspešnosti matičnih celic iz različnih virov za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepaMaruša Zupet, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, ki povzroča propadanje hrustanca, bolečino in zmanjšano gibljivost. Zdravljenje z matičnimi celicami (MC) iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva predstavlja minimalno invaziven pristop za zmanjšanje vnetja, regeneracijo hrustanca in izboljšanje funkcije sklepa. Namen raziskave je bil primerjati učinkovitost obeh metod pri zdravljenju OA kolena.
Metoda: V retrospektivno raziskavo so bili vključeni bolniki z OA kolena stopnje II–III po klasifikaciji Kellgren-Lawrence, zdravljeni z MC iz kostnega mozga ali maščobnega tkiva (izbira glede na želje bolnika in stroške). Zbrani so bili podatki o demografiji, bolečini (vizualna analogna lestvica – VAL), funkciji kolena (KOOS) ter stopnji OA (RTG in napredne slikovne preiskave). Klinični izid je bil ocenjen pred zdravljenjem, 3 in 12 mesecev po njem.
Rezultati: Stopnja OA ni bila povezana s predoperativno bolečino ali funkcijo kolena. Obe metodi sta po 3 mesecih povzročili statistično značilno zmanjšanje bolečine (VAL) in izboljšanje funkcije (KOOS), učinek pa se je ohranil po enem letu. Čeprav je bilo zmanjšanje bolečine absolutno večje pri skupini z MC iz maščobnega tkiva, razlike med skupinama glede funkcionalnih izidov po 12 mesecih niso bile statistično pomembne. Začetna resnost degenerativnih sprememb ni vplivala na zaznano zmanjšanje bolečine.
Zaključek: Oba vira MC sta učinkovita pri zdravljenju OA kolena, saj zmanjšujeta bolečino in izboljšujeta funkcijo brez pomembnih razlik po enem letu. Omejitve raziskave vključujejo nerandomiziran dizajn, odsotnost kontrolne skupine in enocentrično izvedbo. Potrebne so prihodnje prospektivne, randomizirane študije z daljšim spremljanjem.
Ključne besede: osteoartroza kolena, zdravljenje, matične celice, maščobno tkivo, kostni mozeg
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Stromalne celice maščobnega tkiva za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa in dejavniki povezani z uspešnostjo zdravljenjaLara Redek Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je kronična, vnetna in degenerativna bolezen sklepov ter najpogostejša sklepna bolezen v globalni geriatrični populaciji. Prevalenca OA narašča s starostjo, dejavniki tveganja pa vključujejo debelost, spol, genetiko, ponavljajoče se obremenitve, anatomske nepravilnosti, določena bolezenska stanja in poškodbe sklepov. Sodobne možnosti zdravljenja so omejene in se osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov, vključujejo pa medikamentozno zdravljenje, redukcijo telesne teže, konservativne metode ter pri napredovali bolezni zamenjavo prizadetega sklepa. Nove možnosti zdravljenja predstavlja terapija s stromalno frakcijo celic iz maščobnega tkiva, ki je bogata z mezenhimskimi stromalnimi celicami (AD-MSC) ter obeta regeneracijo poškodovanega tkiva in izboljšanje funkcije sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem, kavzalno-neeksperimentalnem pristopu. Retrospektivna klinična raziskava je bila izvedena za obdobje med junijem 2020 in februarjem 2022 pri preiskovancih z OA kolenskega sklepa stopnje II–III, ocenjeno po klasifikaciji Kellgren-Lawrence (KL). Zdravljeni so bili z metodo aplikacije mezenhimskih stromalnih maščobnih celic (AD-MSC) in spremljani še eno leto po zdravljenju. Podatke smo pridobili iz kartotek pacientov.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da stopnja OA kolenskega sklepa, ocenjena po klasifikaciji KL, ni statistično povezana s predoperativnimi ocenami funkcionalnosti kolena, merjenimi s KOOS, niti z izboljšavami po zdravljenju z mezenhimskimi stromalnimi celicami iz maščobnega tkiva (AD-MSC). Terapija z AD-MSC je privedla do statistično značilnih in klinično pomembnih izboljšav v vseh domenah KOOS (bolečina, simptomi, šport, dnevne aktivnosti, kakovost življenja) po 3 in 12 mesecih, zlasti pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju dnevnih aktivnosti, kar kaže na veliko klinično uspešnost terapije. Učinek zdravljenja z AD-MSC se je s časom ohranjal ali celo povečeval, kar nakazuje na trajnost in dolgoročne koristi terapije. Dejavniki, kot so višja doza apliciranih AD-MSC, normalni indeks telesne mase in nižja starost, so pozitivno vplivali na uspešnost zdravljenja, medtem ko sta povišan ITM in višja starost omejevala učinkovitost v določenih domenah. Med raziskavo nismo zaznali resnih neželenih učinkov, kar potrjuje varnost uporabe AD-MSC. Ugotovili smo tudi, da se po zdravljenju z AD-MSC uporabljajo večfazni, individualizirani rehabilitacijski protokoli, ki vključujejo nadzor bolečine, postopno povečevanje obremenitev in krepitev mišic, ter se izvajajo v specializiranih kliničnih okoljih v ZDA in Evropi.
Razprava: Zdravljenje z AD-MSC je učinkovita in varna metoda za zdravljenje OA kolenskega sklepa, saj znatno izboljša funkcionalnost kolena. Za doseganje optimalne učinkovitosti zdravljenja je pomembno individualizirati zdravljenje, pri čemer upoštevamo dejavnike, kot so starost, indeks telesne mase in potrebna doza celic, ter vključimo ustrezne rehabilitacijske protokole. S takšnim pristopom lahko bolnikom z OA kolena omogočimo boljšo funkcionalnost in kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo potrebo po bolj invazivnih kirurških posegih.
Ključne besede: stromalne celice maščobnega tkiva, osteoartroza kolena, regenerativna medicina, varnost zdravljenja z AD-MSC, protokol rehabilitacije
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 750; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,63 MB) |
4. Ocena uporabnosti posameznih elementov spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe za paciente z osteoartrozo kolenaHira Ćatipi, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti.
V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja.
Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %).
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili.
Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen
zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Ključne besede: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 1046; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. A mixed-methods study of patient and healthcare professional perceptions of care pathways for knee osteoarthritisPika Krištof Mirt, Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Petra Kotnik, Mohsen Hussein, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background: This study aimed to address research gap concerning the perception of the care pathway for knee osteoarthritis (KOA) patients, focusing on both the patient and health professional perspectives in countries with inefficient health systems, such as Slovenia, by examining patient satisfaction with conservative treatment, assessing the perceptions of both patients and health professionals regarding the latter's involvement, and justifying the chosen KOA treatment approaches.
Methods: A mixed-methods approach was employed, combining quantitative surveys and qualitative interviews with KOA patients (n = 82) and healthcare professionals (n = 68). Results: The care pathway for conservative KOA treatment in Slovenia begins with general practitioners (GPs), who conduct initial examinations, prescribe analgesics, and refer patients to radiologists and orthopaedic surgeons. GPs received high satisfaction ratings (μ = 4.32). Orthopaedic surgeons, who confirm diagnoses and create treatment plans involving physiotherapy, medication, or joint injections, also received high satisfaction scores (μ = 4.47), despite long waiting times. Consultations with radiologists, mentioned less frequently, again received high satisfaction scores (μ = 4.67). Physiotherapists, consulted later, received high satisfaction scores (μ = 4.16) but long waiting times resurfaced. Referrals to rheumatologists occur for systemic diseases or ineffective conservative treatments. Psychologists, occupational therapists, and dieticians are rarely consulted, indicating limited integration into the treatment pathway. A comparison of health professionals' involvement showed that health professionals consider GP involvement less necessary (μ = 2.47) than patients do (μ = 2.82, p = 0.015). The same applies to radiologists (μ = 2.47 vs. μ = 2.87, p = 0.004), reflecting different views on diagnostic imaging. Our qualitative investigation revealed that, due to long waiting times, an alternative care pathway is developing with orthopaedic surgeons as the initial point of contact, bypassing GPs, and highlighted that patients and healthcare professionals differently perceive the latter's treatment roles.
Conclusions: The current conservative KOA care pathway lacks initial lifestyle change advice from the GP, referrals for conservative treatments, and a multidisciplinary team engaged in regular treatment monitoring and adjustment. Our mixed-methods research approach highlighted significant differences in perceptions of the treatment process and the roles of health professionals; the knowledge supplied of those differences should support experts and policymakers to optimise care pathways in Slovenia.
Ključne besede: conservative treatment, health professional involvement, integrated care pathway, knee osteoarthritis, patient satisfaction, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 1344; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 1167; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,81 MB) |
