1. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 244; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. PROGNOSTIČNA VREDNOST NATRIURETIČNIH PEPTIDOV PRI SRČNEM POPUŠČANJUDarko Bjelajac, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno popuščanje je kompleksen klinični sindrom, ki prizadene bolnika tako
fizično kot tudi psihično in zahteva specializirano obravnavo. Zaradi čedalje večjega staranja prebivalstva
se bo povečala tudi pojavnost tovrstne bolezni. Glede na obliko se srčno popuščanje deli na akutno in
kronično, glede na iztisni delež levega prekata pa ga uvrstimo lahko v srčno popuščanje z ohranjenim
iztisnim deležem ali HFpEF (ang. heart failure with preserved ejection fraction), srčno popuščanje z
blago zmanjšanim iztisnim deležem ali HFmrEF (ang. heart failure with mildly reduced ejection fraction)
in srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem ali HFrEF (ang. heart failure with reduced ejection
fraction). Diagnostični pristop k bolniku s srčnim popuščanjem vključuje tudi biomarkerje, natriuretične
peptide (ANP, BNP, CNP in intermediati v sintezi le teh) kateri so poznani po svoji zanesljivosti tako
pri diagnostiki kot tudi prognostiki. Namen raziskave je bil ugotoviti prognostično vrednost
natriuretičnih peptidov pri različnih oblikah in fenotipih srčnega popuščanja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature
slovenskih in mednarodnih avtorjev, katerih področje raziskovanja je povezano s prognostično
vrednostjo natriuretičnih peptidov pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Pregledali smo literaturo v
podatkovnih bazah PubMed, Google Učenjak, Springer Link ter COBISS.SI. Za namen raziskave smo
uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, vsebinsko ustrezna, objavljena v slovenskem in/ali
angleškem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja med januarjem 2013 in julijem 2024.
Rezultati: Pri pregledu literature smo na začetku na podlagi strategije iskanja pridobili 1.237 zadetkov.
Na podlagi pregledanih naslovov in prebranega izvlečka smo jih izključili 1.137. Preostalih 100 virov
smo vsebinsko pregledali in dodatno izključili še 76 virov.
Preostalih 24 virov smo natančno analizirali in jih vključili v končno analizo. Na podlagi analize smo
ugotovitve raziskav razporedili glede na naslednje tri kategorije: prognostična vrednost natriuretičnih
peptidov, konkurenčni prognostični biomarkerji pri srčnem popuščanju ter dejavniki predanalitske faze.
Razprava: Natriuretični peptidi so še vedno najbolj raziskani in zanesljivi biomarkerji v kontekstu
prognostike in diagnostike srčnega popuščanja. Prognostična vrednost BNP oziroma NT-proBNP naj
bi bila trenutno nekoliko bolj zanesljiva kot pa ANP odnosno MR-proANP, zaradi pomankanja študij.
Fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF) ter tudi oblika (akutno in kronično srčno popuščanje)
naj ne bi v večji meri vplivalo na prognostično vrednost BNP oziroma NT-proBNP. ANP odnosno
fragment MR-proANP je bolj izražen pri akutnem srčnem popuščanju z posledično višjim
koncentracijam kot pa pri kroničnem, pri slednjem je manj raziskan in zanesljiv kot prognostično
orodje. Avtorji po večini ugotavljajo da je prognostična vrednost, predvsem NT-proBNP izboljšana in
okrepljena ob kombinirani uporabi z ostalimi biomarkerji, udeleženimi v patofiziologijo srčnega
popuščanja, kot so denimo ST2, GDF-15, hs-cTnT, MR-proADM. Izmed omenjenih biomarkerjev je
ST2 poleg troponinov najbolj raziskan. Med biološkimi dejavniki predanalitske faze (vezani na bolnika),
ki imajo vpliv na vrednosti natriuretičnih peptidov, so starost bolnika, spol, komorbidnosti (ledvična
disfunkcija, atrijska fibrilacija, debelost itd.) ter fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF). Dejavniki,
ki lahko povzročijo neustrezen rezultat ali zaplete v postopku diagnostične preiskave pa so denimo
fizična aktivnost bolnika pred jemanjem vzorca, vrsta epruvete, shranjevanje epruvete in temperatura,
hemoliza vzorca, lega bolnika med odvzemom, kontaminacija vzorca, napačna idenifikacija, neustrezen
transport, nezadosten volumen polnitve epruvet ter staza venske krvi.
Ključne besede: Natriuretični peptidi, prognostična vrednost, srčno popuščanje.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 832; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. UPOŠTEVANJE EPIDEMIOLOŠKIH PREVENTIVNIH UKREPOV PRED IN MED POTOVANJEM V DRŽAVE TRETJEGA SVETAMiha Fišter, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Vedno več ljudi potuje. Zaradi napredka potovalne infrastrukture in tehnologije nam je omogočeno potovanje tudi v najbolj oddaljene kraje, tudi v take, kjer zdravje in higiena nista visoko na listi prioritet. Da se izognemo boleznim, ki nas ogrožajo v nam nepoznanem okolju, je dobro, da poznamo ukrepe, kako se pred njimi zaščitimo. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri popotniki upoštevajo epidemiološke ukrepe pred in med potovanjem v države tretjega sveta. Cilj je bil raziskati, kaj je glavni vir informacij popotnikov o preventivnih epidemioloških priporočilih, katere nefarmakološke in farmakološke ukrepe najpogosteje uporabljajo, kateri so razlogi za neupoštevanje priporočil o cepljenju in kemoprofilaksi ter kolikšen delež popotnikov zboli kljub upoštevanju preventivnih priporočil.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki, ki smo jih pridobili z metodo anketiranja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega orodja 1ka in analizirani z metodami deskriprivne statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splet najpogostejši vir informacij popotnikov. Najpogostejši nefarmakološki ukrep popotnikov je umivanje rok z vodo in milom, vendar ga vedno uporablja le slaba polovica anketirancev. Najpogosteje se popotniki cepijo proti hepatitisu A, vsak drugi popotnik pa na potovanjih uporablja tudi probiotike. Med ljudmi še vedno obstaja dvom o smiselnosti cepljenja in varnosti cepiv, saj dobra desetina anketirancev navaja, da ne vidijo smisla v cepljenju, saj lahko zbolijo kljub zaščiti s cepivom, desetino anketirancev pa je strah stranskih učinkov. Kljub upoštevanju epidemioloških preventivnih ukrepov je dobrih 40 % popotnikov na potovanju še vedno zbolelo.
Razprava: Večina popotnikov je sicer dobro opremljena z znanjem o preventivnih epidemioloških ukrepih, vendar jih dosledno upoštevajo v pomembno manjšem številu. Večina popotnikov najprej poišče informacije na spletu, zato je smiselno, da javnozdravstveni zavodi posamezne države skrbijo za točnost in ažurnost teh podatkov. Treba je poudarjati pomen tako farmakoloških kot nefarmakoloških preventivnih ukrepov ter izobraževati popotnike o pravilnem obnašanju in pravilni uporabi zdravil na potovanju, da je zdravje popotnika najbolje zaščiteno.
Ključne besede: tropska medicina, preventivni ukrepi, potovalna ambulanta
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 645; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. |
5. |
6. Terapevtske fitokmetije : e-priročnikSabina Krsnik, Luka Kristanc, Andreja Papež Kristanc, Lili Mahne, Marko Cvetko, Alenka Zapušek, David Geršak, Nevenka Kregar-Velikonja, Karmen Erjavec, 2024, ni določena Objavljeno v ReVIS: 04.03.2024; Ogledov: 953; Prenosov: 71
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
