Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo okolja v ustavnih ureditvah
Nika Vogrinčič, 2017

Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2948; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (807,00 KB)

2.
Tehnologije za preučevanje in usmerjanje potrošniškega vedenja v nasprotju s pravico do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja
Nika Vogrinčič, 2019

Opis: Namen tehnologij za preučevanje in usmerjanje potrošniškega vedenja je slediti navadam in 'klikom' potrošnika in nato na podlagi pridobljenih podatkov ustvariti profil potrošnika in mu ob obisku spletnih strani prikazovati oglase, vezane na njegova zanimanja; najbolj poznani so piškotki. Pri raziskovanju teme sem uporabila sekundarno analizo podatkov, ki so bili zbrani do danes, čeprav jih glede na novejšo tematiko ni bilo veliko. Posledično sem uporabila vire, ki se nanašajo na sorodne teme in jih skušala povezati z izbranim področjem. Poleg tega sem pregledala tudi sodno prakso in tako skušala ugotoviti, kako sodišče razlaga nekatere izbrane človekove pravice in katerim daje prednost. Na koncu sem uporabila anketo kot metodo zbiranja podatkov in tako ugotovila, da se potrošniki pri uporabi spleta zavedajo manipulacij s strani oglaševalcev; usmerjanje pa na njih deluje le redko. Namen dela je bil ugotoviti, kaj lahko pravo naredi, da zaščiti pravice uporabnikov spleta, in dobiti odgovore na to, ali in katere nove človekove pravice bi bilo potrebno vpeljati v obstoječe pravne ureditve, da se prepreči ali vsaj omeji poseganje podjetij na spletu v posameznika. V svoji nalogi sem poleg obstoječih pravic predlagala uvedbo nekaj novih, s katerimi bi bil um človeka bolj zaščiten: kognitivno svobodo, avtonomijo mišljenja, pripravljenost tveganja in pravico do samostojnega odločanja. Moja raziskava je namenjena predvsem pričetku razprave o prilagoditvi prava novim tehnologijam. Predlagam dve rešitvi. Prva je razširitev razlage že obstoječih pravic, druga pa je uvedba novih pravic, ki sem jih v svojem delu tudi predlagala.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 1506; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh