Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Imisije
Nina Štemberger, 2017

Opis: Institut imisij je sosedsko pravni institut, ki v večji meri hkrati ščiti in omejuje lastninsko pravico, v manjši meri pa varuje okolje. Temelj najdemo v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 73. členu določa generalno klavzulo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Prepovedane imisije pa opredeljuje 75. člen SPZ. Imisijsko varstvo je možno na dva načina, in sicer ločimo stvarnopravno varstvo, ki se uveljavlja preko negatorne tožbe (99. člen SPZ) in obligacijsko pravno varstvo, ki se uveljavlja preko popularne tožbe (133. člen OZ). Diplomsko delo je zastavljeno na način, da najprej predstavi teoretičen vidik (splošna ureditev, delitev imisij, ureditev v ZTLR, SPZ, OZ, imisijsko varstvo), to pa nadgradi z analizo sodne prakse, ki je zaradi lažje preglednosti oblikovana v več kategorij (odvodnjavanje; postavitev ograj, zidov, ki rezultirajo v negativnih vplivih; dim, hrup; veje, ki segajo v zračni prostor soseda, in ostalo, ki je neuvrščeno v druge kategorije). Analiza sodne prakse višjih sodišč je pokazala, da je pred slovenskimi sodišči zelo veliko primerov imisijskih zahtevkov, kar posledično pomeni, da imamo zelo bogato sodno prakso, ki pa v bistvenem ne odstopa od teorije. Velik problem v praksi (česar se zaveda tudi teorija) predstavlja oblikovanje imisijskega zahtevka, ki mora biti ravno prav konkreten, da je hkrati izvršljiv in da ne posega pregrobo v lastninsko pravico.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: imisijsko varstvo, sodna praksa, povzročanje škode
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1927; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (454,34 KB)

2.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh