31. Licenčna analogija pri kršitvah pravic intelektualne lastnineNina Hržič, 2016 Opis: V diplomski nalogi je predstavljena analiza instituta licenčne analogije. Licenčna analogija je ena izmed metod izračuna denarnega nadomestila, ki pripada imetniku pravice intelektualne lastnine v primeru nepravilne oziroma nepooblaščene rabe njegove pravice s strani tretje osebe. Po načelu licenčne analogije se denarna odškodnina zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine odmeri v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini oziroma dogovorjenemu ali običajnemu honorarju. Za lažje razumevanje tematike so v diplomski nalogi najprej opisane temeljne značilnosti pravic intelektualne lastnine, kako pride do kršitve pravic, ukrepi, ki pridejo v poštev v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine in elementi odškodninske tožbe. V osrednjem delu diplomske naloge pa so pod drobnogled vzete določbe Direktive 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, slovenska zakonodaja, ki ureja to področje, druga relevantna tuja zakonodaja in sodna praksa, ki služi kot prikaz, v kakšni meri so uporabi licenčne analogije naklonjeni tako imetniki pravic intelektualne lastnine kot tudi sodniki in pravni strokovnjaki. Prispevek predstavlja obsežen pregled literature in pravne prakse na temo licenčne analogije in bi lahko služil kot enostaven pripomoček pri razumevanju in uporabi metode v konkretnem primeru.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: intelektualna lastnina, licenčna analogija, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2931; Prenosov: 170
 Celotno besedilo (613,44 KB) |
32. Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živaliNina Tršelič, 2016 Opis: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3422; Prenosov: 259
Celotno besedilo (975,54 KB) |
33. ImisijeNina Štemberger, 2017 Opis: Institut imisij je sosedsko pravni institut, ki v večji meri hkrati ščiti in omejuje lastninsko pravico, v manjši meri pa varuje okolje. Temelj najdemo v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), ki v 73. členu določa generalno klavzulo o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Prepovedane imisije pa opredeljuje 75. člen SPZ. Imisijsko varstvo je možno na dva načina, in sicer ločimo stvarnopravno varstvo, ki se uveljavlja preko negatorne tožbe (99. člen SPZ) in obligacijsko pravno varstvo, ki se uveljavlja preko popularne tožbe (133. člen OZ). Diplomsko delo je zastavljeno na način, da najprej predstavi teoretičen vidik (splošna ureditev, delitev imisij, ureditev v ZTLR, SPZ, OZ, imisijsko varstvo), to pa nadgradi z analizo sodne prakse, ki je zaradi lažje preglednosti oblikovana v več kategorij (odvodnjavanje; postavitev ograj, zidov, ki rezultirajo v negativnih vplivih; dim, hrup; veje, ki segajo v zračni prostor soseda, in ostalo, ki je neuvrščeno v druge kategorije). Analiza sodne prakse višjih sodišč je pokazala, da je pred slovenskimi sodišči zelo veliko primerov imisijskih zahtevkov, kar posledično pomeni, da imamo zelo bogato sodno prakso, ki pa v bistvenem ne odstopa od teorije. Velik problem v praksi (česar se zaveda tudi teorija) predstavlja oblikovanje imisijskega zahtevka, ki mora biti ravno prav konkreten, da je hkrati izvršljiv in da ne posega pregrobo v lastninsko pravico.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: imisijsko varstvo, sodna praksa, povzročanje škode
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3280; Prenosov: 256
Celotno besedilo (454,34 KB) |
34. Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki SlovenijiNina Štemberger, 2020 Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1735; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,16 MB) |
35. Pravna kultura slovenskega sodstvaNina Pavlin, 2012 Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravna kultura, zgodovina slovenskega sodstva, načela kazenskega prava, načela sodniškega odločanja, montirani sodni procesi, poklic sodnika, delo v arhivu in analiza sodb, povojni množični poboji, brezpravje
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2375; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,07 MB) |
36. |
37. Pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah s poudarkom na mirnem reševanju sporov z uporabo mediacijeNina Pavlin, 2019 Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo stanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah, predvsem na podlagi praktičnega dela z akterji šolskega življenja: strokovnimi delavci v šolah, učenci in starši, saj doslej ni bilo poglobljenih raziskav s tega področja prava v Sloveniji. Preverjamo hipoteze, da je pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah slaba zaradi nepoznavanja in ignorance prava, nezakonitosti splošnih pravnih aktov avtonomnega prava, kršitev človekovih pravic, medvrstniškega nasilja, slabe komunikacije med akterji in zlorabe anonimnih prijav. Definiramo pravno kulturo in jo preslikamo na področje šolskega prava. Uporabimo naslednje metode raziskovanja: analizo in interpretacijo, induktivno-deduktivno metodo, metodo deskripcije, komparativno metodo, normativno metodo, metodo ankete, metodo kompilacije, sintetično, dogmatično, aksiološko, sociološko, zgodovinskopravno, in primerjalnopravno metodo. Opišemo projekte, s katerimi želi avtorica aktivno vplivati na izboljšanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah. Raziščemo tudi problematiko zlorabe instituta anonimnih prijav, otrok s posebnimi potrebami in medvrstniškega nasilja, še posebej spletnega, ki v času vse dostopnejše tehnologije stalno narašča. Posebej poudarimo pomen mirnega reševanja sporov, zlasti se posvetimo vrstniški in šolski mediaciji, ki ju avtorica skuša z aktivnim delovanjem približati slovenskim osnovnim šolam. Vpeljemo pojem zunanje šolske mediacije, s katero se avtorica ukvarja kot mediatorka. Opišemo pozitivne učinke šolske in vrstniške mediacije in raziščemo vpliv mediacije na oblikovanje pravne kulture posameznika in družbe. Pri pisanju disertacije se je avtorica morala zanašati predvsem na lastno raziskovalno delo, saj v slovenskem prostoru obstaja le peščica del na obravnavano temo, pa še ta jo pokrivajo le delno.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 2627; Prenosov: 253
Celotno besedilo (5,70 MB) |
38. Stališča o vplivih ključnih naravnih dejavnikov na vrednotenje nepremičnin s poudarkom na poplavnostiNina Langerholc, 2011 Najdeno v: osebi
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, naravni dejavniki, poplavnost, zavarovalništvo, javne evidence, podatki, hedonična metoda, metoda primerljivih prodaj, ZDA
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2132; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,74 MB) |
39. Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZNNina Bečejac, 2016 Opis: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3319; Prenosov: 165
Celotno besedilo (437,54 KB) |
40. Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EUNina Šebenik, 2017 Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3777; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,60 MB) |
